petek
15.12.2017
Refresh
00:00

A A A
Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor
Znanje
Zaradi ostankov zdravil v okolju moški manj plodni?
Prof. dr. Jurij Trontel. Prof. dr. Jurij Trontel. (Arhiv fakultete za farmacijo, Univerza v Ljubljani)
Dragica Bošnjak
sob, 07.10, 12:00

Vse večja poraba zdravil v humani medicini in veterini, staranje prebivalstva, nezdrav življenjski slog in druge okoliščine ključno vplivajo na to, da so odpadne vode tudi pri nas vse bolj obremenjene z ostanki zdravil in drugimi strupi. Vse to ogroža ljudi in živali, je na nedavnem kongresu Slovenskega toksikološkega društva opozoril doc. dr. Jurij Trontelj s Farmacevtske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ob zelo skrb vzbujajočih razmerah je spodbudno sporočilo, da je raziskovalna skupina s katedre za biofarmacijo in farmakokinetiko na omenjeni fakulteti v sodelovanju s podjetjem Arhel, d. o. o, po uspešni prijavi na evropski projekt Life PharmDegrade razvila nov sistem elektrokemijskega čiščenja zdravilnih učinkovin iz odpadnih vod, ki so ga že preizkusili in ga še nadgrajujejo. O tem več v pogovoru z dr. Jurijem Trontljem.

S katerimi ključnimi izhodišči ste se lotili raziskovanja obremenjenosti slovenskih voda z zdravili?

Naj najprej poudarim, da imamo na fakulteti dvojno poslanstvo: izobražujemo nove generacije farmacevtov, da bodo kos svoji nalogi v zdravstvenem sistemu in tudi v industriji. Zelo pomembno pa je tudi raziskovanje: sintetizirajo se nove spojine, raziskujemo, proučujemo pa tudi že odkrite, kako jih vgraditi v čim boljše farmacevtske oblike, kot so tablete, kapsule, nanovlakna, in kakšen režim odmerjanja svetujemo za čim večjo učinkovitost, varnost ter ugodje pacienta.

A zelo pomembno je tudi, da želimo na molekulski ravni odkriti, kaj vse se z zdravilom dogaja po aplikaciji v človeško telo. Naša ožja raziskovalna skupina, ki jo sestavljamo prof. Robert Roškar, doktorandka Anita Klančar in jaz, pa je naredila še korak dlje in se je začela ukvarjati z vprašanjem, kaj se zgodi z zdravilno učinkovino potem, ko se ta izloči iz človeškega telesa in vstopi v sistem odpadnih vod, bodisi v kanalizacijsko omrežje bodisi v greznično jamo. Tam se njena pot navadno ne konča, ampak vstopa, skupaj s premikanjem vode, v druge vodne sisteme, v površinske, talne, celo pitne vode.

O toksikologiji zdravil je več razprav šele v novejšem času, čeprav je njihova kemična sinteza stara več kot pol stoletja ...

Eden ključnih vzrokov za povečanje uporabe zdravil in tudi zavedanja, da postaja to vse večji ekološki problem, je povečevanje svetovnega prebivalstva in staranje. Pričakovana življenjska doba se je v zadnjem stoletju že podaljšala za polovico, delež starostnikov pa naj bi se po napovedih Eurostata do leta 2050 skoraj podvojil. Številni starejši imajo več bolezni hkrati in to zahteva sočasno uporabo več zdravil. V švedskih domovih za ostarele je povprečno število predpisanih zdravil na varovanca 8,8 in se še povečuje, pa tudi Slovenija ne zaostaja.

Drugi pomemben vzrok za vse večjo svetovno porabo zdravil je tudi ekonomski, saj so donosi te gospodarske veje med najvišjimi in po pisanju revije Forbes celo prekašajo dobičke avtomobilske in naftne industrije ter medijev. Nezdrav življenjski slog, stres in vse pogostejše psihične motnje depresije in izgorelosti ter nezdrava hrana se pogosto ne zdravijo pri vzroku, ampak s farmakološkim lajšanjem posledic. V Evropi se je tako v zadnjem desetletju za 80 odstotkov povečala poraba antidiabetikov in antidepresivov. Po podatkih zavarovalnice so zaznavni podobni trendi tudi pri nas, saj se vsako leto poraba antidepresivov poveča za okoli 15 odstotkov. Skrb vzbujajoče je tudi prepogosto predpisovanje antibiotikov v humani in veterinarski medicini ter tudi v živinoreji.

Ocenjena poraba antibiotikov je samo v Nemčiji 400.000 ton na leto, od tega se jih kar dve tretjini izločita iz organizma v okolje v nespremenjeni obliki. S tem v zvezi je povečana tudi verjetnost pojavljanja novih odpornosti na antibiotike. V veterini je poraba antibiotikov za celo dva do trikrat višja kot v humani medicini, in to ne zaradi večje obolevnosti živali, ampak za čim višji mesni prirastek. Povečana poraba zdravil v humani in veterinarski medicini pomeni vse večje breme za okolje, saj se ti po aplikaciji lahko izločijo iz organizma v okolje v nespremenjeni obliki ali kot aktivni ali potencialno aktivni presnovki oziroma metaboliti.

Kako delujejo ostanki zdravil na druge organizme v okolju in na ljudi?

Izločena ali zavržena zdravila ter njihovi transformacijski produkti vstopijo prek iztokov čistilnih naprav, odplak in odcednih vod iz greznic ter iz deponij navadno najprej v površinske vode, od koder pa zaradi naravnega premikanja vode nazadnje pridejo tudi v talno vodo oziroma podtalnico, ki jo uporabljamo za vodovod in pitje. Če onesnaženo vodo uporabljamo za namakanje travnikov in njiv, jih koreninski sistem rastlin lahko vsrka in tako se lahko vključijo tudi v prehranjevalno verigo ter kvarno delujejo na občutljive dele ekosistema. Predvsem zaradi svoje nenehne prisotnosti in biološkega kopičenja lahko negativno vplivajo tudi na človeka, saj so stalno prisotni v naši hrani in pijači. Čeprav so koncentracije nekaterih učinkovin oziroma metabolitov in transformacijskih produktov v okolju zaradi velikega razredčevalnega faktorja zelo nizke, je znano, da se mnogi kopičijo v telesu in dolgoročno lahko škodljivo vplivajo na organizem. Zaradi velike aktivnosti teh spojin in zaradi njihovega nenehnega in celo naraščajočega vnosa, predstavljajo novo in nevarno vrsto okoljskih mikroonesnažil.

Zaradi zavedanja resnosti tega problema je bilo v zadnjem času narejenih veliko dobrih raziskav o prisotnosti zdravilnih učinkovin v odpadnih, površinskih, talnih in celo v pitnih vodah, kjer so njihovo prisotnost dokazali ne le v odpadnih vodah, ampak tudi v rekah, jezerih in celo morjih. Raziskovalci in zakonodajalci se torej vse bolj zavedajo oziroma bi se morali zavedati resnosti tega problema. Tudi evropska komisija je pripravila seznam, tako imenovano »watch listo« oziroma nadzorni seznam novodobnih mikroonesnažil, ki jih morajo članice nadzirati. Med njimi se je znašlo kar nekaj zdravilnih učinkovin.

Vse več je opozoril o endokrinih motilcih ...

Da, primer take 'skrite' nevarnosti so endokrini motilci, ki izvirajo iz hormonskih pripravkov, na primer kontracepcijskih tablet, naravnih estrogenov, čistil in plastifikatorjev. Te spojine lahko že v koncentracijah, ki so nižje kot ng/L – en del na tisoč miljard (1012) delov vode oziroma angleško »parts per trillion (ppt)« – bistveno vplivajo na vedenje in oslabijo reproduktivne sposobnosti najrazličnejših, predvsem vodnih vrst, vplivajo pa tudi na človeka. Etinilestradiol, ki se uporablja kot estrogenski kontraceptiv, lahko v tako nizki koncentraciji začne spreminjati spol moškim primerkom potočnih postrvi, ki jim poleg majhnih testisov zrastejo še ovariji. Nekoč močna populacija postrvi po Evropi se je začela opazno manjšati in ribiči jih morajo za normalno količino umetno razmnoževati in vlagati.

Kakšni so vplivi na ljudi?

Utemeljeno se sumi, da ta onesnažila pri človeku povečujejo tveganje za razvoj raka na dojkah, na prostati, sindrom policističnih jajčnikov in so kriva ali pa so sokriva za vse večjo neplodnost moških. Pred kratkim je bila objavljena odmevna študija, ki pravi, da se je število živih spermijev v semenskem izlivu moških zahodne civilizacije v zadnjih 40 letih zmanjšalo za neverjetnih 60 odstotkov in se še naprej zmanjšuje.

Prav tako tudi druge zdravilne učinkovine, ne le hormoni, lahko kvarno vplivajo na vodne ekosisteme. Znan je povečan pojav bakterijske odpornosti. Antidepresivi lahko povzročajo pojav nenavadnega, agresivnega vedenja, motnje rasti, razvoja in delovanja živčnega sistema pri ribah in sipah. Zaradi prisotnosti različnih učinkovin so opazne tudi razvojne anomalije ter metabolne motnje pri školjkah. Razvpit je bil primer 99,9-odstotnega pomora jastrebov v južni Aziji zaradi diklofenaka, s katerim so zdravili krave. Če te niso poginile in so jih pustili na prostem, so jastrebi, ki so jedli to mrhovino, ki je vsebovala diklofenak, skoraj stoodstotno poginili, saj jim je povsem uničil ledvica.

Kako se ljudje tem neugodnim posledicam lahko izognemo?

Prvi korak so zanesljive meritve, ki jim strokovnjaki in širša javnost lahko zaupamo. V zadnjih 15 letih je bil narejen velik napredek v razvoju zanesljivih in občutljivih analiznih metod, predvsem zaradi občutljivih tekočinskih kromatografov z masnimi detektorji, kot je LC-MS/MS, s katerimi lahko izmerimo zelo nizke koncentracije analitov v kompleksnih vzorcih. Drugi korak je sistematično nadziranje teh potencialno nevarnih snovi, na primer v vtokih in iztokih čistilnih naprav. Tretji korak pa je razvoj čim boljših čistilnih naprav, ki bi te izpuste v vodne ekosisteme in vodne rezerve zmanjšala. In ne nazadnje naj omenim še načrtovanje novih zdravilnih učinkovin s takimi strukturnimi elementi, ki so v okolju kar se da hitro odstranjene. Z večino od njih se ukvarjamo tudi v naši raziskovalni skupini.

(Naslednjič: Podrobnosti o razvoju nove metode za čiščenje učinkovin iz odpadnih vod.)


Icon mail Icon facebook Icon twitter
Znanje


Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor