nedelja
24.09.2017
Refresh
22:31

A A A
Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor
Znanje
Kaj se skriva pod vodo?
Plavajoči listi rumenega blatnika z rumenimi cvetovi na  Cerkniškem jezeru. Plavajoči listi rumenega blatnika z rumenimi cvetovi na Cerkniškem jezeru. (Špela Mechora)
Špela Mechora
pon, 19.06, 10:00

Svet pod vodo je večinoma skrit našim očem. Vendar se pod vodno gladino skriva marsikaj, med drugim tudi vodne rastline, ki nas lahko očarajo prav tako kot kopenske.

Vodne rastline ali makrofiti rastejo popolnoma ali delno potopljene v vodi in so vidne s prostim očesom. Mednje uvrščamo cvetnice, alge, praprotnice in mahove. Najbolj opazne so gotovo alge, ki poleti včasih cvetijo v morju in tudi v jezerih, kot se je pred leti zgodilo v Blejskem jezeru.

Druga skupina so cvetnice, torej rastline, ki tudi cvetijo. Nekatere imajo velike in opazne cvetove – vsi poznamo prekrasen cvet belega lokvanja. Vodni jetičnik (Veronica anagallis-aquatica) s svojimi drobnimi belkasto vijoličastimi cvetovi je prav tako zelo lep pogled. Nekatere vodne rastline imajo manj vpadljive, skoraj neopazne cvetove, taka primera sta klasasti rmanec (Myriophyllum spicatum) in kolenčasti dristavec (Potamogeton nodosus).

S kopnega prešle nazaj v vodo

Vodne rastline so bile prvotno kopenske, ki so se kasneje prilagodile na vodno okolje. S kopnega so torej prešle nazaj v vodno okolje, kjer je njihova zgradba postala zopet enostavnejša.

Med prilagoditve na vodno okolje štejemo liste z veliko listno površino, zmanjšan koreninski sistem, mehanski elementi so v osrednjem delu stebla in v sredini listov, kar jim omogoča večjo gibljivost, ter zračno tkivo (aerenhim), ki omogoča prenos plinov po rastlini. Medtem ko kopenske rastline črpajo hranila skozi korenine, jih lahko vodne rastline privzemajo tako po koreninah kot skozi celotno površino rastline.

Kako ločevati med rastnimi oblikami

Glede na rastno obliko in mesto, kjer rastejo, jih delimo na močvirske (navadni trst, Phragmites australis), plavajoče ukoreninjene (beli lokvanj, Nymphaea alba, rumeni blatnik, Nuphar luteum) in plavajoče neukoreninjene (navadni rogolist, Ceratophyllum demersum) in potopljene ukoreninjene (klasasti rmanec, Myriophillum spicatum). Med prave vodne rastline prištevamo le skupini potopljenih in plavajočih vodnih rastlin. Omeniti je treba še amfibijske rastline, ki rastejo tako na kopnem kot v vodi, mednje spada vodna meta (Mentha aquatica).

Plavajoče ukoreninjene vodne rastline imajo plavajoče liste, večinoma so vsi na vodni gladini, plavajoče neukoreninjene pa živijo prosto v vodi ali na vodni površini. Potopljene vodne rastline so ukoreninjene in pod vodno gladino je večina njihovega tkiva, le v času cvetenja cvet pogleda nad gladino. Primer takega cveta vidimo pri vrsti kolenčastega dristavca.

Nekatere rastline so dvoživke

Nekatere rastline imajo amfibijski značaj in se pojavljajo tako v vodi kot na kopnem, se pravi, da uspevajo tam, kjer so nihanja vodne gladine pogosta. Marsikatera amfibijska rastlina ima različne rastne oblike (potopljeno, plavajočo in kopensko). Torej se je vrsta prilagodila na različna življenjska okolja z rastnimi oblikami. Vsaka oblika ima različne morfološke in biokemijske prilagoditve, ki rastlini omogočajo nemoten potek fizioloških procesov. Pri amfibijskih rastlinah se lahko na isti rastlini razvijejo tudi različni listi. Celi listi so prilagojeni za fotosintezo na zraku, razcepljeni pa za fotosintezo v vodi. Ta pojav imenujemo heterofilija.

Heterofilijo lahko opazimo tudi pri močvirskih rastlinah, pri katerih se je poleg te prilagoditve na vodno okolje razvilo še zračno tkivo, zmanjšal pa se je obseg opornega tkiva.


Gosti sestoji kolenčastega dristavca v spodnjem toku Bloščice z lepo vidnimi cvetovi, ki segajo nad vodno gladino. Foto: Špela Mechora/Delo

Vloga v vodnem ekosistemu

Na razširjenost in pojavljanje vodnih rastlin vplivajo številni dejavniki, kot so hitrost vodnega toka in pretok, svetloba, kemizem vode, vsebnost hranil, biološke interakcije z drugimi organizmi in tudi človeške dejavnosti.

V vodnem ekosistemu imajo vodne rastline ključno vlogo, saj vplivajo na zgradbo in delovanje rečnih in jezerskih ekosistemov. Omogočajo sprejem in vezavo sončne energije in so sestavni del prehranjevalnih verig v ekosistemu. S svojo navzočnostjo vplivajo tudi na hitrost vodnega toka, utrjujejo dno struge in breg ter s tem zmanjšujejo erozijo. Poleg tega dajejo življenjski prostor številnim drugim organizmom, saj so substrat za alge, glive in bakterije, ponujajo skrivališča za ribe, v njihovih sestojih je večja vrstna pestrost nevretenčarjev, obrežne rastline pa dajejo zatočišče nekaterim vrstam ptic. Zaradi vsega naštetega povečujejo biotsko pestrost v vodnem ekosistemu.

Opozarjajo na onesnaženje

Vodne rastline imajo vlogo pri kroženju hranil, saj jih privzemajo ter shranjujejo v tkivih, ko propadejo, pa jih sprostijo nazaj v vodno okolje. Nekatere snovi lahko tudi akumulirajo, na primer težke kovine. Ta lastnost omogoča integralno spremljanje spreminjajočega se onesnaževanja, zato jih lahko uporabimo kot organizme za ugotavljanje kakovosti vode.

Nekatere vrste vodnih rastlin imajo nizko stopnjo tolerance na onesnaženje, zato so uporabne kot pokazatelji oziroma bioindikatorji kakovosti vode. To so vrste ali skupine, ki jih lahko uporabimo za monitoring stanja okolja. Primer ranljivih vodnih rastlin so bleščeči dristavec (Potamogeton lucens), kolenčasti dristavec (Potamogeton nodosus) in beli lokvanj (Nymphaea alba).

Prisotnost oziroma odsotnost določene vrste nam pokaže stanje v okolju. Tekmovanje med vodnimi rastlinami za hranila v okolju, kjer jih je dovolj, lahko privede do izključitve vrst. Tako ostaneta v okolju ena ali dve. Kot primer najbolj odporne vrste proti obremenjenosti voda s hranili, v rodu dristavcev, lahko navedemo češljastega dristavca (Potamogeton pectinatus).

Mesojede, pa tudi zdravilne in celo na jedilnem listu

Poznamo tudi mesojede vodne rastline, tako da je pestrost vodnih rastlin ravno takšna kot kopenskih. Mesojede vodne rastline spadajo v rod Utricularia sp. , pojavljajo pa se v vodah, revnih s hranili. S pastmi, ki so mehurjaste oblike, lovijo zooplankton.

Nekatere vodne rastline vsebujejo različne substance, zaradi katerih jih uporabljamo v prehrani in zdravilstvu. Kot zdravilne rastline uporabljamo vodno meto, studenčni jetičnik (Veronica beccabunga) in pravi kolmež (Acorus calamus). Za prehrano pa se uporablja vodna kreša (Nasturtium officinale), plodovi vodnega oreška (Trapa natans) in korenika indijskega lotusa (Nelumbo nucifera).


Icon mail Icon facebook Icon twitter
Znanje


Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor