sobota
21.10.2017
Refresh
00:00

A A A
Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor
Znanje
Kabinet čudes: Jeans bluza brigade Rdeči revirji
Jeans jakna mladinske delovne akcije Rdeči revirji. Jeans jakna mladinske delovne akcije Rdeči revirji. (Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.)
Nataša Strlič
pet, 06.10, 08:00

Jeans bluza, jakna oziroma brigadirka svetlomodre barve, shranjena v depoju Muzeja novejše zgodovine Slovenije, že po barvi odstopa od preostalih primerljivih bluz. Dodatno radovednost pa vzbujata našitka na rokavu in žepu, ki nas vpeljeta v zgodbo mladinskih delovnih akcij. S tem fenomenom organiziranega, (ne)prostovoljnega, neplačanega mladinskega dela so bili obnovljeni ali na novo zgrajeni številni pomembni objekti v povojni Jugoslaviji.

Začetki mladinskih delovnih akcij segajo v čas druge svetovne vojne, največ jih je bilo med povojno obnovo (1946−1952). Prvi zvezni akciji, gradnji 92-kilometrske proge Brčko−Banovići v BiH leta 1946, so do leta 1952 sledile nove v organizaciji mladinske organizacije. Brigadirji, v manjšini tudi plačani strokovni delavci, pripadniki JLA, ponekod tudi vojni ujetniki in kaznjenci, so na prvih večjih zveznih akcijah s krampom in lopato gradili predvsem železniške proge, avtomobilske ceste in celo nova mesta (Novi Beograd, 1947−1950).

Obdobje »manjše delovne vneme« (1952−1958) z nekaj lokalnimi akcijami je prekinila nova zvezna akcija, gradnja 505-kilometrske etape ceste Bratstva in enotnosti, s katero so povezali skrajna jug in sever države (1958−1963).

Od vsega začetka so se zveznih, republiških in lokalnih delovnih akcij po Jugoslaviji udeleževali tudi slovenski brigadirji. V Sloveniji so med drugim že leta 1946 obdelovali kraška polja, leto pozneje ustvarjali Novo Gorico, leta 1958 gradili cesto med slovensko in hrvaško prestolnico.

Plakat Mladinskih delovnih akcij 1976. Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Po 14-letnem zatišju (tudi zaradi mnenja o njihovi nerentabilnosti) so MDA v Sloveniji s prvo solidarnostno akcijo v Kozjem na Kozjanskem ponovno oživele leta 1972. Najmanj 16-letni brigadirji so na tritedenske akcije odhajali na manj razvita obmejna območja Slovenije, kjer so gradili predvsem infrastrukturo. Njihov glavni cilj − izboljšati osnovne življenjske razmere tamkajšnjih prebivalcev − je vodil tudi brigadirje Mladinske delovne brigade Rdeči revirji, ki so se leta 1975 udeležili republiških delovnih akcij v Halozah in leto pozneje v Slovenskih goricah.

V jeans bluze z našitkoma organizatorja akcije ZSMS in imena brigade oblečeni Zasavci so leta 1975 na akciji v Halozah z drugimi brigadirji pripravljali teren za primarni vodovod Lancova vas na Ptujskem polju−Majšperk. Vsakodnevni rituali spanja, hranjenja, obveznih popoldanskih izobraževalnih, kulturnih, političnih in športnih dejavnosti in večerne sprostitve so potekali v taboru v Majšperku.

Podobno se je dogajalo tudi leto pozneje na republiški delovni akciji »Slovenske gorice«, kjer so gradili paralelni cevovod v Novi vasi, bivali pa v prenovljeni šoli v Dornavi.

Na mladinski delovni akciji, Kozjansko, 21. 7. 1976. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Na delu in (tudi politični) vzgoji brigadirjev delujoče MDA so bile hkrati odličen poligon socializacije in pridobivanja praktičnih znanj, za mnoge so pomenile prvo daljšo ločitev od staršev. Izkušnje so prinesle tudi njihovo boljšo organiziranost, fizično delo je sčasoma dopolnila izboljšana mehanizacija.

Kot glasnice že skoraj pozabljenih vrlin, tovarištva, solidarnosti in uradnega jugoslovanskega gesla bratstva in enotnosti so zamrle hkrati s skupno državo konec osemdesetih let prejšnjega stoletja.


Icon mail Icon facebook Icon twitter
Znanje


Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor