ponedeljek
11.12.2017
Refresh
16:02

A A A
Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor
Svet
Svetilnik upanja v boju proti nekaznovanju množičnih zločinov
Hrvaška predsednica poziva voditelje v regiji, naj ne zlorabijo zadnje haaške sodbe. Hrvaška predsednica poziva voditelje v regiji, naj ne zlorabijo zadnje haaške sodbe. (Yves Herman/Reuters)
Vili Einspieler
čet, 07.12, 18:00

Glavni tožilec haaškega sodišča Serge Brammertz je na včerajšnji seji Varnostnega sveta ZN ocenil, da po sodbah Ratku Mladiću in šesterici bosanskih Hrvatov preveč ljudi v Srbiji, na Hrvaškem in v BiH vidi obsojene vojne zločince kot junake. Predsednik Carmel Agius je ocenil, da je sodišče izpolnilo svojo misijo.

Pred zaključkom dela Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty) v Haagu, ki bo zaprl vrata 31. decembra, je Carmel Agius izpostavil, da predstavlja ustanovitev Ictyja mejnik, na katerega je lahko mednarodna skupnost ponosna. Po njegovih besedah je treba sprejeti dejstvo, da sta za mednarodno pravico, če v njo verjamemo, potrebna čas in sredstva, Icty pa je kljub dvomom končal svoje delo, kot je bilo načrtovano. V poročilu je še poudaril, da je Icty nepristransko, neodvisno in učinkovito poskrbel za pravično kazen za zločine, ki so jih zakrivili posamezniki in ne narodi ali vlade.

Prezrte žrtve zločinov in preživeli

Čeprav je Icty končal svoj mandat, to še ne pomeni, da je njegovo delo končano, ker je treba številne zločine procesuirati na sodiščih držav bivše Jugoslavije. Agius je ocenil, da zadnja haaška razsodba, ki jo je zaznamoval samomor, ne sme zasenčiti dediščine Ictyja. Odsotnost vojne ne pomeni miru, še zlasti ne v BiH, je menil Agius, Icty pa predstavlja svetilnik upanja v boju proti nekaznovanju množičnih zločinov. Sklenil je z besedami, da bi neuspeh Ictyja pomenil neuspeh celotne mednarodne skupnosti.

Predsednik mednarodnega rezidualnega mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MMKS) Theodor Meron, ki bo poleg sodišč v državah bivše Jugoslavije nadaljeval delo Ictyja, je povedal, da bo MMKS o pritožbi tožilstva zoper oprostilno sodbo prvaku Srbske radikalne stranke Vojislavu Šešlju odločal 13. decembra, končno sodbo pa bo izrekel v prvi polovici prihodnjega leta. Pritožbe zoper sodbo bivšemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću, ki je bil obsojen na 40 let zapora, bo MMKS obravnaval sredi leta 2018, končno sodbo pa bo izrekel šele konec leta 2019.

Serge Brammertz je opozoril, da v Srbiji, na Hrvaškem in v BiH preveč ljudi, ki so prezrli žrtve in preživele, posluša vojne zločince, ki se skrivajo za kolektivno odgovornostjo, in trdijo, da je odgovoren celoten narod. Kot je izpostavil, je Icty upošteval dejstvo, da zločinov niso storili narodi, temveč posamezniki, vključno s političnimi in vojaškimi voditelji.

Glavni tožilec je poudaril, da noben narod ni odgovoren za vojne zločine, temveč je odgovornost izključno na posameznikih. Po njegovi oceni politične elite na Balkanu še niso pripravljene ugotavljati odgovornost za vojne zločine, kljub temu pa upa, da bodo države, ki so nastale po razpadu nekdanje Jugoslavije, nadaljevale sodne postopke za vojne zločine. Za uspešno delovanje Ictyja je bila odločilnega pomena podpora mednarodne skupnosti, Icty pa ni pripeljal do sprave v regiji tudi zato, ker je v njej mnogi zločinci še niso obsojeni, mnoge žrtve pa še čakajo na pravico.

Hrvaška zavrača kolektivno krivdo

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je kritizirala delo Ictyja zaradi nekaznovanja vojnih zločinov nad Hrvati v Vukovarju in osrednji BiH. Spomnila je, da niso kaznovani odgovorni iz vojske BiH, ki je storila zločine nad Hrvati v osrednji Bosni, in da Icty ni obtožil nikogar zaradi trimesečnega obleganja Vukovarja in zločinov, ki so bili v tem času storjeni nad tamkajšnjim civilnim prebivalstvom. Poudarila je, da Icty ni sodil Ratku Mladiću za več sto njegovih žrtev na Hrvaškem.

Kot je izpostavila, Hrvaška v celoti spoštuje vse sodbe, čeprav se včasih ne strinja z vsemi vidiki delovanja Ictyja, ne priznava pa kolektivne krivde. Zavrača tudi kolektivno odgovornost, ki se jim pripisuje po sodbi šesterici bosanskih Hrvatov. Vse voditelje sosednjih držav Hrvaške je pozvala, naj ne zlorabijo sodbe. Po njeni oceni je v prevelikem številu primerov pravica prišla prepozno ali je sploh ni bilo, medtem ko dolgotrajna sojenja in nekatere razlage sodb niso prispevale k spravi. Grabar-Kitarovićeva je menila, da je veliko praznino v dediščini sodišča pustilo dejstvo, da se je glavni ustvarjalec projekta velike Srbije Slobodan Milošević, ki je pripeljal do tragedije v bivši Jugoslaviji, izognil končni sodbi.


Icon mail Icon facebook Icon twitter
Svet


Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor