četrtek
23.11.2017
Refresh
14:00

A A A
Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor
Prosti čas
Osnovna celica mora ostati gostilna
"Vse preveč je burgerjev, žarov in podobnih ameriških kopij, no, tudi ostalih svetovnih kuhinj. Na tak način ne bomo posebni," je prepričan Gregor Repovž (na fotografiji). (Osebni arhiv)
Ana Strnad Hočevar
sob, 14.10, 12:00

O porastu kulinaričnih prireditev in njihovem razvoju smo se pogovarjali tudi z enim od gostincev z dolgoletno tradicijo na Dolenjskem. Gregor Repovž je prevzel vajeti družinskega posestva v Šentjanžu že pred časom in uspešno nadaljuje delo svojih prednikov, nastopa z jasno zastavljenimi cilji in pogledom, usmerjenim v skupno prihodnost.

Katerih kulinaričnih prireditev se udeležuje vaša gostilna?

Teh dogodkov je vsako leto več, zato se moramo odločiti, kje bi se radi predstavili in kako. Stalni gostje smo sicer v Sevnici na Festivalu modre frankinje, tudi na Sevn'ški kuhinji na trgu ne manjkamo. Vsako leto znova se veselimo obiska SladoLenta, ker si lahko z izborom in pripravo jedi res damo duška, pripravimo lahko zahtevnejšo ponudbo, saj gosti to tudi pričakujejo. Pred kratkim je potekal tudi Festival vina, kulinarike in umetnosti v Krškem, kjer so letos uvedli koncept enotne cene, majhnih porcij, prepovedali burgerje in podobne jedi ter predlagali, da uporabimo kar se da lokalne, sveže, sezonske sestavine. Še ena sprememba, ki jo pozdravljam, je ta, da se nas je predstavilo le šest gostincev.

Ste bili kdaj tudi del Odprte kuhne?

Na kulinarični tržnici smo sodelovali le na začetku, pozneje je za nas udeležba postala preveliko breme, kar zadeva čas in kader.

Kaj vam predstavljajo kulinarični dogodki?

Zagotovo so dobra priložnost za promocijo regije in države, z njimi lažje približamo ponudbo gostiln širšim množicam. So tudi most med »visoko« kulinariko in jedci, ki si morda drugače niti ne bi upali vstopiti v boljšo gostilno. Ne nazadnje prinašajo tudi širjenje kulture prehranjevanja, spoznavanje lokalnih sestavin in lokalne kulinarike ter povezovanje gostincev znotraj kulinarične destinacije.

Na kulinarične dogodke, če je le možno, zato rad povabim kolege gostince. Skupaj pripravimo jed, s čimer razbijamo mite o slovenskem postavljanju ograj, obenem si znižamo stroške, se drug od drugega naučimo kaj novega in se imamo fajn. Pozitivnih stvari je ogromno.

Verjetno bo zdaj sledil tudi tisti – ampak. Kje se torej skrivajo slabe plati?

Res je, mislim, da so kulinarične prireditve lahko zanimiv dodatek k turistični ponudbi, da bi kulinarični turizem slonel na takšnih dogodkih, pa se mi ne zdi pametno. Osnovna celica mora biti še vedno dobra gostilna. A dogaja se, da je vse preveč posameznikov in skupin, ki opravljajo gostinsko dejavnost izključno na, denimo, kulinaričnih festivalih. Potem pa se zgodi, da zmanjka dobrih jedi, tistih pravih slovenskih, iz lokalnih, sezonskih sestavin in predvsem avtorskega izvora.

Kaj mislite s tem?

Vse preveč je burgerjev, žarov in podobnih ameriških kopij, no, tudi ostalih svetovnih kuhinj. Tako ne bomo posebni. Na primer, če se v Sevnici, ki je zelo ruralno okolje, organizira kulinarična tržnica in trije od šestih ponudnikov prodajajo burgerje, vsak na svojem hiperkomercialnem ameriškem žaru s poudarkom na argentinsko/ameriških pasmah, hkrati pa je prav tukaj ena največjih baz dobrega pašnega slovenskega goveda, da ne omenim tega, da smo le nekaj kilometrov oddaljeni od oglarske dežele, se mi to zdi še kar ­nenavadno.

Mislim, da bi se morali organizatorji festivalov in ponudniki hrane bolj zavedati odgovornosti, ki jo nosijo kot predstavniki slovenske kulinarike in v okviru katere imajo pri izobraževanju svojih gostov – domačih in tujih – veliko vlogo.


***

Bi konec tedna obiskali kakšen kulinarični dogodek? Za vas smo jih zbrali in umestili v interaktivni zemeljevid Slovenije, ki ga bomo sproti dopolnjevali in posodabljali.


Icon mail Icon facebook Icon twitter
Prosti čas


Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor