četrtek
27.07.2017
Refresh
10:30

A A A
Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor
Novice
Sodba o meji med Slovenijo in Hrvaško 29. junija
(Blaž Samec/Delo)
De. P., STA, Š. J., Ma. F., Saša Vidmajer
pon, 19.06, 19:20

Haag – Arbitražno sodišče bo sodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško javno objavilo 29. junija, so danes sporočili s Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Predsednik Gilbert Guillaume bo razsodbo predstavil v Palači miru v Haagu med 14. in 16. uro, sodba pa bo objavljena tudi na spletnih straneh, so še sporočili iz Haaga.

Arbitražno sodišče bo v skladu z arbitražnim sporazumom, ki je bil sklenjen leta 2009 v Stockholmu, določilo potek meje med državama na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij.

Mejo morajo določiti na podlagi »pravil in načel mednarodnega prava«, pri določitvi stika in režima za uporabo morskih območij pa za »dosego poštene in pravične odločitve« lahko upoštevajo še »pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov«.

Cerar: Slovenija je na implementacijo odločbe arbitražnega sodišča pripravljena

Premier Miro Cerar je danes izpostavil, da je razsodba arbitražnega sodišča glede meje med Slovenijo in Hrvaško za obe državi izjemnega pomena in gre za zgodovinsko odločitev. Cerar zagotavlja, da bo Slovenija odločbo spoštovala in tako ravnanje pričakuje tudi od Hrvaške. Slovenija je na implementacijo odločbe pripravljena, je še zagotovil premier.

Cerar je v izjavi ob robu današnje seje DZ izrazil zadovoljstvo, da je arbitražno sodišče končalo z delom in bo v kratkem objavilo razsodbo. »Slovenija bo, kot smo se k temu zavezali, odločbo arbitražnega tribunala spoštovala in pričakujem, da bo tako ravnala tudi Hrvaška«, je poudaril.

Spomnil je, da gre za izjemno pomembno odločitev, ki bo dokončno razrešila odprta mejna vprašanja med Slovenijo in Hrvaško in je zato izjemnega pomena za obe državi, pa tudi nek vzorec reševanja sporov za širšo regijo.

Han: Verjetno bo treba spremeniti tudi kakšen zakon

Odzval se je tudi kmetijski minister Dejan Židan, ki je v Bruslju izrazil željo, da se odnosi v celotni regiji čim prej uredijo, »saj je odprtih vprašanj izven evropskih meja več kot preveč in jih komaj obvladujemo, vključno z migracijsko krizo«. Židan rešitev nerešenega vprašanja o meji med Slovenijo in Hrvaško s pomočjo arbitraže razume kot pomemben prispevek k večji stabilnosti EU.

Vodja poslancev SD Matjaž Han želi pomiriti državljane, saj po njegovih navedbah ob objavi razsodbe ne bo konec sveta. »Upam, da tudi politične stranke iz kakršne koli odločitve ne bodo nabirale političnih točk,« je dejal v izjavi novinarjem.

Dodal je, da je treba spoštovati arbitražno sodišče, verjetno pa bo treba v šestih mesecih po objavi razsodbe spremeniti tudi kakšen zakon. A naloga politike je po njegovem mnenju predvsem umirjati ljudi, saj bodo normalno lahko šli na morje na Hrvaško in bodo lahko normalno potovali. »Politiki pa moramo biti izredno pazljivi pri izjavah,« je dodal Han.

Po mnenju poslanca ZL Mateja T. Vatovca je prezgodaj govoriti o tem, ali ne bomo spoštovali arbitraže. »A če smo se odločili za arbitražo, je treba mednarodno pravo spoštovati. Hrvaški ves čas očitamo, da tega ne počne,« je dodal.

Če ne dobimo stika z odprtim morjem, bo to zelo velika težava za Slovenijo, je še dejal poslanec, ki upa, da bo arbitražno sodišče naredilo najboljše in bo tudi v korist Slovenije.

Zunanji minister Karel Erjavec je danes dejal, da ima MZZ v okviru medresorske skupine pripravljenih kar nekaj scenarijev v zvezi z implementacijo razsodbe arbitražnega sodišča. Poudaril je, da bo Slovenija odločbo spoštovala.

»Težko si predstavljam, da bi država, ki je članica Evropske unije, ki je članica zveze Nato, nenazadnje tudi organizacije Združenih narodov, ravnala v nasprotju s sprejetimi zavezami, mednarodnim pravom in arbitražno odločbo,« je dejal Erjavec.

Pomoč tretjega

V dolgotrajnem arbitražnem postopku so nastali številni zapleti: prisluškovalna afera leta 2015 je razkrila nedovoljeno komunikacijo med slovenskima agentko in arbitrom, nato je Hrvaška naznanila, da je postopek inkriminiran, in zahtevala njegovo prekinitev. Uradni Zagreb od takrat zanika veljavnost podpisane in v obeh parlamentih ratificirane mednarodne pogodbe, vprašanje ima opraviti tudi s siceršnjimi težavami Hrvaške, ki ima s sosedi veliko nerešenih zadev. Slovenija je ves čas vztrajala pri arbitražnem postopku, ki je nastal pod pokroviteljstvom Evropske unije, nenehno izraža svoje pričakovanje, da bo sosednja država vendarle spoštovala razsodbo.

Lani poleti je arbitražno sodišče z delno razsodbo odločilo, da bo proceduro izvedlo do konca, ker kršitve niso bile tako hude, da bi ga moralo prekiniti. Implementacija arbitražne sodbe pa bo težka, tudi zunanji minister Karl Erjavec je pred časom v intervjuju za Delo povedal, da pričakuje zaplete dvostranskih odnosov. In vendar bo odločba v slovensko-hrvaških odnosih zelo pomembna - ne glede na zmožnost njene uveljavitve bo nesporno dejstvo, nemogoče jo bo obiti.

Sosednji državi sta mejno vprašanje preusmerili na sodišče leta 2009, po slovenski blokadi hrvaških pogajanj z Evropsko unijo. Sporazum sta v Stockholmu podpisala takratna predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor in premier Borut Pahor ob navzočnosti predsedujočega sveta EU švedskega premiera Fredrika Reinfelda. Hrvaška se je s tem zavezala za ureditev meje na arbitražni način. Začelo se je zbiranje dokumentacije, sestanki sodišča, državi sta predali memorandume in protimemorandume. Pred dvema letoma pa je izbruhnil škandal. S tem je uradni Zagreb nazadnje dobil tako želeno darilo - izgovor za odpoved mednarodnopravno veljavnemu dokumentu, ki mu je bil od samega začetka odveč.

Dvostransko izčrpavanje

Treba se je spomniti tudi na težak pretekli dosje, na zgodovino dvostranskega dogovarjanja in dolgotrajno izrabljanje vprašanja o meji za notranjepolitične namene. Kljub pogajanjem ni bilo ambicije za rešitev, vsa pričakovanja so se izjalovila.

Sporazum Račan-Drnovšek

Prvič sta se Slovenija in Hrvaška približali dogovoru leta 1995 s tako imenovanim mariborskim predlogom premierov Janeza Drnovška in Nikice Valentića, ki je propadel. Najbliže rešitvi je bil drugi Drnovškov poskus leta 2001 s predsednikom vlade Ivico Račanom, sporazum premierov je bil rezultat njune tihe diplomacije.

Ta kompromis, ki je večino Piranskega zaliva dodelil Sloveniji in določil tudi njen dostop do odprtega morja, je bil podoben ideji, ki jo je že leta 1999 pripravljal ameriški posrednik William Perry. Tudi na ravni obeh vlad parafirani dogovor je propadel, Račan ni imel podpore sabora. Kljub vsemu sta oba Drnovškova predloga ostala edini slovensko-hrvaški pogajalski dosežek.


Icon mail Icon facebook Icon twitter
Novice


Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor