ponedeljek
11.12.2017
Refresh
16:02

A A A
Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor
Novice
S certifikatom A3C do lažjega spletnega branja
Pot do spletne dostopnosti ni preveč zahtevna, terja pa dodaten napor, pravijo na Inštitutu za dobre vsebine. Pot do spletne dostopnosti ni preveč zahtevna, terja pa dodaten napor, pravijo na Inštitutu za dobre vsebine. (Vukelič Ljubo)
Andreja Žibret
čet, 07.12, 18:00

Ljubljana – Slepi in slabovidni, pa tudi drugi invalidi, se pogosto srečujejo z oteženim dostopom do informacij, še posebno na spletnih mestih, aplikacijah, brskalnikih in drugih orodjih. ZDSSS in Inštitut za dobre vsebine (IZDV) bosta zato začela podeljevati certifikat za spletno dostopnost A3C.

»Naš temeljni vzgib za podeljevanje tega certifikata je v ozaveščanju o potrebah slepih in slabovidnih ter v zagotavljanju enakih možnosti pri dostopu do informacij. V Evropi je po podatku EU 30 milijonov slepih in slabovidnih, zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva pa je pričakovati, da bo ta številka v prihodnosti še naraščala,« je v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani odločitev pojasnil Matej Žnuderl, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS).

S podeljevanjem certifikata A3C, ki temelji na mednarodno uveljavljenih smernicah za dostopnost WCAG 2.0., ki jih je razvil Konzorcij za svetovni splet v okviru Iniciative za spletno dostopnost, želijo povečati interes organizacij za prilagoditve spletnih vsebin čedalje širšemu krogu ranljivih skupin. Pot do spletne dostopnosti ni preveč zahtevna, terja pa dodaten napor.

Izbira med različnimi barvnimi shemami

Upoštevati je treba, da imajo uporabniki z različnimi okvarami vida tudi različne zahteve glede prilagoditve vsebine, pravijo na IZDV. Zato je za slabovidne, pa tudi za ljudi z disleksijo, motnjami branja idr., nujno zagotoviti možnost izbire med različnimi barvnimi shemami, kar se tiče barve besedila in barve ozadja. Pri tem je priporočljivo, da so na voljo vsaj nekatere najbolj uporabljane barvne kombinacije, ki ustrezajo uporabnikom s tipičnimi okvarami vida. Te kombinacije so črno besedilo na belo ali bež podlago, zeleno besedilo na črno podlago in rumeno besedilo na črno podlago. Druga možnost je, da na spletno mesto vgradijo orodje, ki spletišče preobleče v poljubno paleto, ki si jo izbere uporabnik sam.

Konsistentno oblikovana spletna mesta

Za vse uporabnike, še posebno pa za slabovidne,ljudi z disleksijo oziroma ostale z motnjami branja, pa tudi starejše, je priporočljivo, da so spletna mesta oblikovana konsistentno. To pomeni, da naj bodo spletne strani posameznega spletišča po obliki in umeščanju menijev in vsebine kolikor je mogoče podobne druga drugi, priporočajo na IZDV. Pomembno je tudi to, kakšna je uporabljena oblika pisave (font). Besedilo na spletišču mora biti namreč izpisano v pisavi, ki ni okrašena (sans serif), vseeno pa mora omogočiti tudi spremembo pisave v serifno, ker bolj odgovarja skupinam, ki imajo druge motnje branja. Velikost pisave naj bo med 12 in 14 točk. Ko se določa velikost pisave na spletnem mestu, naj bo določena relativno, da jo lahko uporabnik poveča ali zmanjša s pomočjo brskalniških ukazov (Ctrl++ ali Ctrl+-). Besedilo naj bo poravnano levo, čeprav je dobrodošel tudi gumb, ki bo vsebino obojestransko poravnal.

Potrebno je usposobiti urednike spletišča

Na Inštitutu za dobre vsebine pravijo, da je za dostopnost spletnih mest pomembno ustrezno kodiranje spletišča. Skrb za njegovo dostopnost pa se s kodiranjem ne konča. Potrebno je usposobiti urednike spletišča in druge, ki bodo prispevali vsebino, ker je zelo pomembno, kako vsebino postavijo na spletišče. Zavedati se morajo, da morajo slike nositi imena, ki res nekaj povedo, ne pa generična, kot so »img0001« in druga. Prav tako morajo tisti, ki dodajajo vsebino na spletišče poskrbeti za to, da je slika opremljena z ustreznim alternativnim besedilom (oznaka alt znotraj značke ), ki v skrajšani obliki (do 5 besed) podaja informacijo o tem, kaj je na sliki. Če sistem za urejanje spletnih strani (CMS) omogoča, pa je dobrodošel tudi daljši opis slike. S tem je poskrbljeno za to, da lahko slepi in slabovidni lažje berejo stran, to pa je tudi v pomoč iskalnikom, ker le ti slike še vedno indeksirajo prek teh atributov in ne prek računalniškega vida.

Kot pravijo na IZDV, morajo uredniki paziti tudi na to, kako vstavljajo povezave v vsebino spletišča. Na primer povezava v stavku »Za več podrobnosti kliknite tukaj«, pri čemer je del povezave zgolj besedica »tukaj«, ni pravilno, ker je taka povezava prekratka, poleg tega pa ni opisna. Pravilno bi vstavili povezavo tako: »Kliknite več podrobnosti, če želite izvedeti več«. Taka povezava je daljša in se jo tako lahko z miško lažje zadane, hkrati pa tudi pove, kaj se nam bo odprlo, ko jo bomo aktivirali. Skrbnik spletišča pa tudi sproti spremlja novosti, in ko je to mogoče, skupaj z razvijalcem vključi v sistem.

Certifikat je namenjen profitnim in neprofitnim organizacijam

Cerifikat A3C je namenjen tako profitnim organizacijam – javnim in zasebnim podjetjem, ki dobiček izplačujejo lastniku, kot tudi neprofitnim. Med te sodijo javni in zasebni zavodi, društva, inštituti, fundacije in druge organizacije, ki imajo v ustanovitvenem aktu ali statutu opredeljeno neprofitno poslovanje in ustvarjen dobiček vlagajo v dejavnost organizacije, pa tudi organizacije javne uprave in lokalne samouprave.

Nadomestilo za pridobitev certifikata A3C je za preprosto spletno okolje, ki vključuje predstavitvena spletna mesta brez forumov, spletnih trgovin, aplikacij, kompleksnejših spletnih obrazcev itd., 2700 evrov za profitne prijavitelje in 2160 evrov za neprofitne. Za srednje zahtevno spletno okolje, kamor uvrščajo predstavitvena spletna mesta s forumi, možnost objavljanja komentarjev, prijav na dogodke, vendar brez kompleksnejših spletnih obrazcev, aplikacij, spletne trgovine ipd., je nadometilo 4500 evrov za profitne in 3600 evrov za neprofitne prijavitelje. Za zelo zahtevno spletno okolje, ki poleg že omenjenega vključuje tudi kompleksnejše spletne obrazce, aplikacije, spletne trgovine, spletno bančništvo, CAPTCHA itd., pa je potrebno stopiti v stik z IZDV.

O dostopnosti spletnega mesta bo presojala strokovna skupina

Podjetja in organizacije, ki želijo pridobiti certifikat A3C, izpolnijo prijavni obrazec in oddajo prijavo na IZDV. Na inštitutu bodo oblikovali strokovno skupino, sestavljali jo bodo tudi strokovnjaki z okvarami vida z večletnimi izkušnjami na področju dostopnosti, ki bo izvedla presojo dostopnosti spletnega mesta v skladu z merili za podeljevanje certifikata in odločila, ali je spletno okolje primerno dostopno. Če bo potrebno, bodo predlagali izboljšave dostopnosti in prilagoditve. Ministrstvo za javno upravo je 20. novembra objavilo osnutek predloga zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), ki ureja ukrepe za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja za vse uporabnike, še zlasti za invalide.


Icon mail Icon facebook Icon twitter
Novice


Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor