nedelja
20.08.2017
Refresh
09:30

A A A
Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor
Multimedija
O strahu in drugih demonih: Tesnoba je del zdravja
(Igor Modic/Delo)
Dijana Matković
sre, 09.08, 10:00

Kaj je tesnoba in kako jo prepoznamo? Kakšno vlogo opravlja v našem duševnem zdravju in katera je tista točka, kjer tesnoba preide v akutno fazo oziroma v anksiozno motnjo? Kako nam lahko ob soočanju s tesnobo pomaga psihoterapevt(-ka)?

O izmuzljivem občutju tesnobe smo se ob zbirki esejev Antologija tesnobe (LUD Literatura, 2016) pogovarjali z dr. Petrom Praperjem, psihologom, profesorjem, izvedencem za skupinsko terapijo ter enem izmed začetnikov psihoterapije pri nas.

Knjiga Antologija tesnobe, ki se v pogovor vpleta, je zbirka esejev, ki je lani izšla pri založbi Lud Literatura − prispevke o strahu, fobijah in tesnobi so napisali slovenski in tuji avtorji, kot so Uroš Zupan, Suzana Tratnik, Dragan Velikić, Andrej Nikolaidis, Jasmin B. Frelih, Ana Pepelnik in mnogi drugi.

V prihodnjih objavah se bomo z avtorji esejev tudi pogovarjali ter tako prikazali številne pojavnosti tesnobe kot tudi različne fobije in strahove, ki jo spremljajo.


Peter Praper, doktor znanosti, specialist klinične psihologije. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Videli bomo, kako se pojavljajo, denimo, strah pred višino, strah pred bacili, hipohondrija, generalizirana anksiozna motnja in tako dalje, vse do stisk, ki jih povzroča okolje, v katerem se posameznik nahaja.

Toda najprej k dr. Petru Praperju in osnovnemu vprašanju, ki nas ob rokovanju s tesnobo doleti − kaj tesnoba sploh je?

***

V pogovoru je dr. Praper izpostavil:

* »Tesnoba je psihična bolečina, ki nas opozarja, da je neka situacija ogrožujoča. Če se človek ne odzove s tesnobo, je lahko nekaj zelo narobe. To pomeni, da ga organizem ne opozarja, da je v situaciji, ki je lahko konfliktna, nevarna ali neprilagojena, in se odziva, kot da je vse v redu.«

* »Prehode lahko doživljamo na dva načina: ali nekaj zapuščaš ali nekam na novo greš. V življenju se lahko odločimo za spremembo, kadar vemo, kam gremo, da nas ne zaliva zgolj strah, da nekaj zapuščamo ali da bomo mi zapuščeni.«

*»Dezintergracijska tesnoba izhaja iz potrebe, da o sebi ustvarimo neki koncept. Ta koncept mora biti relativno koheziven in stabilen, ne pa da nas določa vsaka nova situacija. Recimo športnika − če ne zmaga, je tazadnja nula, če pa zmaga, se napihne v nebo.«

»K psihoterapevtu se težko odpravijo posamezniki, ki imajo težave s svojo samopodobo, ki bi morala biti perfektna.«

Preberite tudi:

Antologija tesnobe

Tesnoba, nekaj, kar se ti zgodi, ne nekaj, kar si

***

Avtorica projekta O strahu in drugih demonih: Dijana Matković

Glasba: Igor Matković

Tehnična podpora: Andrej Miholič, Voranc Vogel in Maja Čakarić

Projektu sledite na twitterju.



Dijana Matković, foto: Lenart J. Kučić


Icon mail Icon facebook Icon twitter
Multimedija


Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor