torek
19.09.2017
Refresh
17:16

A A A
Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor
Kultura
Rumena Bužarovska: »Rada imam nesrečne zgodbe«
Rumena Bužarovska Rumena Bužarovska (Marvric Pivk/Delo)
Valentina Plahuta Simčič
sre, 13.09, 15:00

Makedonska pisateljica ­Rumena Bužarovska je, kot kaže, nova balkanska literarna zvezda.­ Kritiki o njej govorijo kot o »sočnem odkritju z juga«, na prostoru nekdanje ­Jugoslavije jo tudi precej prevajajo, vabijo na festivale in nastope ... Pri nas smo jo lahko srečali prejšnji teden na festivalu Vilenica. Obenem je izšel prevod zbirke njenih kratkih zgodb Moj mož (Modrijan, prevod Aleš Mustar).

Valentina Plahuta Simčič

Leta 1981 rojena pisateljica je do zdaj objavila tri zbirke kratkih zgodb, je tudi prevajalka in predavateljica ameriške književnosti na Filološki fakulteti v Skopju. Zgodbe, s katerimi se predstavlja slovenskim bralcem, se po marsičem zgledujejo po žlahtni ameriški kratkozgodbarski tradiciji, govorijo pa o ženskah, ujetih v disfunkcio­nalne in neenakopravne partnerske odnose. Njeno pisavo odlikuje velika ekonomičnost, zanjo je značilna tudi feministična nota.

Mimogrede – njeno ime Rumena v makedonščini ne pomeni to, kar v slovenščini. V makedonščini je to zdrava rožnata barva lic.

V knjigi Moj mož ne dajete ravno veliko upanja moško-ženskim odnosom. Kaj pa v realnosti, menite, da je kaj upanja na dobre in enakopravne odnose med spoloma?

Moj kritični odnos je usmerjen v jasno prepoznaven problem v družbi – patriarhat. Socializem je prinesel to spremembo, da so se ženske zaposlile. Toda v zasebni sferi se zadeve niso dosti spremenile, saj so ženske morale še naprej opravljati vsa gospodinjska dela in skrbeti za otroke, medtem ko je moški lahko s prijatelji v gostilni pil pivo. Patriarhalna tradicija je ostala, ženska emancipacija pa zastala na pol poti. Ne vem sicer, kako je pri vas, sklepam pa, da je patriarhat prisoten povsod, tudi v bolj razvitih družbah.

V Makedoniji je zadeva pereča, saj nimamo niti institucij, ki bi pomagale žrtvam družinskega nasilja. Če ženska prijavi moža, ker jo je pretepel, ji bodo na policiji rekli: 'Ah, to je normalno, pojdi domov.' V zgodbi Prešuštnik denimo pišem o tem, kako mati reče hčeri, da se ne sme ločiti, da se ne sme vrniti domov, da mora naprej živeti z moškim, ki si ga je izbrala za moža.

V Makedoniji velja, da se sin lahko loči in vrne k staršem, hči pa ne. To so značilni balkanski patriarhalni principi. Poleg tega pri nas ženske niso zastopane v politiki, na vodilnih mestih v gospodarstvu ... Seveda je antifeminizem očiten tudi na globalni ravni, kar je postalo še bolj pereče s pojavom Donalda Trumpa.

Zdi se mi pomembno, da pišemo in govorimo o odnosih med moškimi in ženskami, saj se samo tako lahko stvari spremenijo, ­popravijo.

Icon mail Icon facebook Icon twitter
Kultura


Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor