ponedeljek
11.12.2017
Refresh
16:02

A A A
Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor
Gospodarstvo
Damian Merlak, Bitstamp: za dva dolarja milijonar
Damian Merlak Damian Merlak (Voranc Vogel/Delo)
Jan Bratanič, Roni Kordiš
čet, 07.12, 12:00

Prve bitcoine je Damian Merlak kupil že pred šestimi leti, za približno dva dolarja. Za tiste, ki radi preračunavajo: če bi tedaj za 100 bitcoinov dal 200 dolarjev, bi s prodajo teh danes iztržil vsaj 5000-krat več, ali krepko preko enega milijona dolarjev.

A istih bitcoinov danes nima. »Praktično nihče, ki je kupoval bitcoine po nekaj dolarjev, jih ni obdržal do danes. Morda le kdo, ki je vmes pozabil nanje,« je razbil mit o milijonarjih, ki so za začetni nakup bitcoinov dali nekaj sto dolarjev. Pot do lastnega bogastva je tlakoval najprej z rudarjenjem z bitcoini.

Pred dobrimi šestimi leti je v Kranju vstopil v računalniško trgovino in naročil dve najnovejši, najzmogljivejši grafični kartici, ki ju je želel povezati z najpočasnejšim procesorjem in najslabšim delovnim spominom (RAM).

»Vsak, ki ti to prodaja, te vpraša po zdravju. Kaj boš počel s takšnim računalnikom?« ga je izza prodajnega pulta svoje trgovine »zasliševal« Nejc Kodrič, ki ga je hitro okužilo Merlakovo navdušenje nad bitcoini. Leta 2011 so se druženja ob pivu in debate o kriptosvetu prelevili v poslovno sodelovanje, ko sta ustanovila borzo za digitalne valute Bitstamp, za razvoj katere sta prejela deset milijonov dolarjev zagonskih sredstev.

»Preračunala sva, da lahko zasluživa tudi 10.000 dolarjev na dan, če bova tako uspešna kot tedaj največja borza na svetu Mt. Gox.« A če je ta že pred leti propadla, ostaja Bitstamp ena največjih borz za kriptovalute na svetu. Sedež ima v Luksemburgu, pisarne pa še v New Yorku, Londonu in Sloveniji, kjer je glavnina razvoja.

V Bitstampu je zaposlenih že več kot 100 ljudi, poslovna uspešnost pa je Merlaka in Kodriča, vsakega z več kot 100 milijoni evrov premoženja, popeljala med najpremožnejše Slovence. Nič ne kaže, da se bo njuno premoženje v prihodnosti zmanjšalo, vrednosti kriptovalut rastejo, prav tako kot verjetnost, da bodo v prihodnje dodobra pretresle način delovanja marsikatere industrije.

Švedi uporabljajo tehnologijo podatkovnih blokov za svojo zemljiško knjigo, v Sloveniji menda razmišljamo o volitvah z uporabo te tehnologije ... Bodo vlade tiste, ki bodo popularizirale uporabo tehnologije blockchain ali bodo glavno gonilo nadaljnjega razvoja predvsem podjetja?

Nedvomno podjetja. Od vlad je to težko pričakovati. Običajno so tiste, ki sledijo inovacijam.

Morda tudi zato, ker implementacijo tehnologije blockchain mnogi povezujejo z izgubo delovnih mest? Kdo potrebuje notarje, če so na voljo pametne pogodbe, kdo potrebuje volilno komisijo, če bomo volili s kriptožetoni, in kdo uradnike, če bo večina stvari v javni upravi avtomatizirana ...

Tudi upravljavec dvigala je enkrat izgubil službo. Tehnologija blockchain bo odpravila nekaj delovnih mest, odprla bo nova, nekatera pa bo spremenila. Notar bo na primer morda res delal manj, toda v neki fazi bo še vedno potreben.

In katere Industrije bodo prve skočile na kriptovlak?

Trenutno je najbolj na udaru finančni sektor, ki ga tehnologija blockchain že spreminja. Nato bodo sledile vse industrije, kjer bodo pametne pogodbe in druge rešitve olajšale poslovanje. Tudi v javni upravi, kjer bo največ sprememb v raznih registrih, zemljiških knjigah ... Pri medicini je morda nekoliko drugače, ker podatki ne smejo biti dostopni javnosti, a se bo v te namene naredilo verjetno neke vrste zasebne blockchaine. Nova tehnologija prinaša namreč varnost, transparentnost in seveda cenejše transakcije.

Prehod verjetno ne bo gladek, saj bodo veliki igralci s trga kar naenkrat začeli izgubljati tržne deleže. V katerih industrijah je oziroma bo največ odpora proti implementaciji rešitev na podlagi tehnologije blockchain?

V bančništvu. Digitalne valute in tehnologija blockchain so neposredni konkurenti finančnim institucijam. A niti ni nujno, da bo vedno tako. Čeprav dojemajo nekatere banke novosti kot grožnjo, vidijo mnoge priložnosti in si tudi same želijo uporabljati to tehnologijo podatkovnih blokov.

Iz prve roke vem, da marsikatera banka testira produkte blockchain in njihovo implementacijo, vendar se ne slepim, da bo to zelo kmalu javno uporabljano. Kaj preprečuje banki, da na svojem transakcijskem računu naredi prostor še za valuto bitcoin?

Nič, a je za zdaj niso. Premiki bodo počasni, toda bančni sektor vidi, da je tehnologija blockchain prihodnost, vse skupaj je šlo predaleč.

Se bodo banke borile proti temu trendu z oblikovanjem lastnih digitalnih valut? Lahko že zaradi dejstva, da kot večstoletni finančni posredniki uživajo določeno mero zaupanja v javnosti, konkurirajo najbolj uveljavljenim digitalnim valutam in jih potencialno tudi izrinejo s trga?

Narava ljudi, ki delujejo v kriptosvetu, je po mojem mnenju takšna, da nikdar ne bodo posvojili valute, za katero stojijo banke. Zakaj bi uporabljal ali vlagal v valuto, ki so jo naredile banke, če pa že obstaja bitcoin. Banke bi znova pomenile centralizacijo, proti čemur so se snovalci bitcoina borili.

Kriptoskupnost bi se zagotovo uprla takšnim idejam. Kriptoskupnost v Sloveniji je izredno močna, lahko postanemo eden izmed evropskih centrov za to tehnologijo?

Upam, da se bo v Sloveniji kaj zgodilo. Pahor [predsednik Borut Pahor] je pred leti govoril, da bi Slovenija lahko postala silicijeva dolina, zdaj imamo priložnost postati kriptodolina. Nekaj se dogaja tudi v politiki, vendar me skrbi, da je vse to že del predvolilne kampanje, predstavniki vlade gredo namreč na facebook, vidijo, koliko uporabnikov ima skupina in koliko je njihovih sorodnikov, seštejejo in s tem lahko dobijo precej veliko število glasov. Upam, da se bo kaj zgodilo na tem področju.

 

Članek je bil objavljen v Delovi prilogi Svet kapitala 5. decembra. TUKAJ lahko preberete celoten intervju.


Icon mail Icon facebook Icon twitter
Gospodarstvo


Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor