torek
12.12.2017
Refresh
14:14

A A A
Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor
Znanje
Pravo za vse: Prejel sem sodbo, kaj pa zdaj? (drugič)
(Uroš Hočevar/Delo)
Urška Stopar
tor, 10.10, 10:00

V postopku sojenja se na kazenskih sodiščih lahko iz različnih vzrokov zgodijo napake, ki se odražajo v sodni odločbi. Za njihovo reševanje in odpravo so udeležencem v kazenskem postopku na voljo pravna sredstva, s katerimi lahko posamezniki ob utemeljenih razlogih uveljavljajo odpravo napak ter tako dosežejo zakonito in pravilno sodno odločbo. V enem izmed prejšnjih člankov je bil govor o pravnih sredstvih v civilnem postopku. Ker se na našem portalu pogosto pojavi tudi vprašanje, ki se nanaša na pravna sredstva, ki so na voljo po izdani sodbi v kazenskem postopku, jih bom predstavila v nadaljevanju.

Zakon o kazenskem postopku (ZKP) kot redna pravna sredstva v kazenskem postopku predvideva pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje, pritožbo proti sodbi sodišča druge stopnje ter pritožbo proti sklepu. Pritožba je redno pravno sredstvo proti še nepravnomočnim sodbam in sklepom.

Pritožba proti sodb sodišča na prvi stopnji se lahko vloži 15 dni od prejema sodbe, in če je pritožba vložena pravočasno, zadrži izvršitev sodbe. Po ZKP imajo pravico do pritožbe stranke, zagovornik, obtoženčev zakoniti zastopnik in oškodovanec, ki morajo pritožbo napovedati, in sicer najkasneje v osmih dneh po razglasitvi sodbe.

Če je sankcija zaporna kazen, pritožbe ni treba napovedati, v vseh drugih primerih pa pomanjkanje napovedi pritožbe pomeni odpoved tej pravici. Pritožba mora vsebovati navedbo sodbe, na katero se podaja pritožba, razloge za izpodbijanje, obrazložitev pritožbe, predlog, naj se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni, prav tako pa mora biti na koncu tudi podpisana.

Razlogi, zaradi katerih se lahko sodba izpodbija s pritožbo, so bistvena kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakonika, nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja ter zaradi odločbe o kazenskih sankcijah, stroških postopka, odvzemu premoženjske koristi in zaradi odločbe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.

Pritožba se vloži na sodišče, ki je sodbo izdalo. Sodišče nato pošlje pritožbo nasprotni stranki, da nanjo odgovori v osmih dneh. Spis s pritožbo sodišče prve stopnje posreduje sodišču druge stopnje v odločanje. Pomembno je poudariti, da se s pritožbo, če je podana le v obtoženčevo korist, pravna presoja dejanja in kazenska sankcija ne smeta spremeniti v njegovo škodo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje se pritožba lahko vloži na vrhovno sodišče samo v primerih, če je bila izrečena kazen dosmrtnega zapora ali zapora 30 let, če je drugostopenjsko sodišče na obravnavi dejansko stanje ugotovilo drugače in sodbo oprlo na to dejansko stanje ter če je drugostopenjsko sodišče spremenilo sodbo, tako da je obtoženca po oprostitvi obtožbe spoznalo za krivega.

Proti sklepu sodišča prve stopnje se je možno pritožiti vedno, kadar zakon ne določa, da pritožbe ni. Takšno pritožbo je treba vložiti v roku osmih dni od vročitve sklepa.

Ko pritožba ni več mogoča, torej ko je sodba postala pravnomočna, so podani nekateri drugi instituti, s katerimi še lahko spremenimo odločitev sodišča v sodbi. To so izredna pravna sredstva. V kazenskem postopku poznamo obnovo kazenskega postopka in zahtevo za varstvo zakonitosti.

Obnova kazenskega postopka je možna le v korist obsojenca. Razlogi, ki so za to podani, so, da temelji sodba na ponarejeni listini, krivi izpovedbi, če je bila sodba izvedena zaradi kaznivega dejanja sodnika ali osebe, ki je opravljala preiskovalna dejanja, če se najdejo dokazi za oprostitev obsojenca in podobno. Lahko jo vložijo stranke, zagovornik ali državni tožilec, vloži pa se lahko tudi po prestani kazni.

Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko vloži proti pravnomočni sodni odločbi, če gre za kršitev kazenskega zakonika, bistveno kršitev določb kazenskega postopka ali zaradi drugih kršitev, ki bi lahko vplivale na zakonitost sodne odločbe, v treh mesecih od vročitve pravnomočne sodne odločbe. Kot vidimo, je ni možno vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, prav tako ne proti odločitvi o zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo izda vrhovno sodišče. Vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik jo smejo vložiti na sodišču, ki je izdalo odločbo na 1. stopnji. O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča vrhovno sodišče.

Poznavanje samih pravnih sredstev posameznikom, ki se znajdejo v sodnem postopku, je v okviru splošne razgledanosti koristno. Če se posameznik znajde v postopku, ki je zahtevnejši, je priporočljivo, da se obrne na odvetnika, ki mu bo pomagal med postopkom in ščitil njegove interese. Če si posameznik sam ne more privoščiti odvetnika, lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč, ki je podrobneje opisana v tem članku. Kot je bilo poudarjeno že pri pravnih sredstvih v civilnem postopku, bi tudi v kazenskem postopku morala biti pravna sredstva namenjena odpravi napak, in ne le doseganju pravno neutemeljenih prepričanj.

***

Urška Stopar je dipl. prav. (UN) in svetovalka pri Pravo za vse.


Icon mail Icon facebook Icon twitter
Znanje


Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor