torek
19.09.2017
Refresh
17:10

A A A
Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor
Znanje
Tortica lahko bolnika s celiakijo ali alergika drago stane
(Shutterstock)
Maja Prijatelj Videmšek
sre, 13.09, 18:15

Ljubljana – Niti ena od 16 slaščičarn, ki so bile vključene v preverjanje označevanja alergenov v živilih in znanja osebja o njih, ni bila ocenjena zelo dobro, tri so se odrezale dobro, vse druge pa pomanjkljivo oziroma nezadovoljivo, je pokazalo ocenjevanje Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave (Mipor).

»V slovenskih gostinskih lokalih so alergeni v živilih zelo slabo označeni. Vedno moram vprašati, kaj jed vsebuje, zelo redko jem zunaj, v slaščičarnah pa si sploh ne upam jesti,« pove Nataša Forstner Holešek, bolnica s celiakijo in strokovna sodelavka Slovenskega društva za celiakijo. To kronično sistemsko avtoimuno bolezen ima približno odstotek slovenskega prebivalstva. Vse več je tudi alergijskih bolezni. Informacije o alergenih v živilih so za nekatere alergike življenjsko pomembne, vendar raziskava Miporja kaže, da jih slaščičarji jemljejo precej lahkotno.

Strokovnjaki z inštituta so znane in dobro obiskane slaščičarne v šestih slovenskih mestih obiskali julija kot navadni potrošniki, s predpostavko, da imajo eno od alergij na hrano. Pregledali so, kako slaščičarne na prodajnem mestu navajajo alergene, kako dobro je o njih poučeno osebje in kako skrbi za preprečevanje kontaminacije zaradi uporabe istih kuhinjskih pripomočkov. Najslabšo skupno oceno nezadovoljivo - glede navedb informacij o alergenih ter znanja in dela osebja - so podelili slaščičarnam Piran v Piranu, Ilich v Mariboru, Loliti v Ljubljani in Brioni v Kranju.

V kar štirih slaščičarnah (Lolita in Vigo ice cream v Ljubljani, Mignon v Portorožu in Brioni v Kranju) niso dobili seznama oziroma pisnih informacij o alergenih na prodajnem mestu. Označevanje alergenov v nepredpakiranih živilih, ki se prodajajo v obratih za pripravo hrane, je obvezno že od decembra 2014, podatki o alergenih pa morajo biti navedeni čitljivo in na dobro vidnem mestu, na primer na jedilnem listu, panoju, plakatu ali zaslonu. Najbolje sta imeli informacije predstavljene slaščičarni Dulcis in Kroštola.

Oceno pomanjkljivo sta dobili ljubljanski Rustika in Zvezda. Na prodajnem mestu sta bodisi imeli napis, naj stranke za informacijo o alergenih vprašajo osebje, ali pa je bil seznam sicer objavljen na vidnem mestu ob ponudbi, vendar je bil presplošen in se je nanašal na celotno ponudbo. »O takem seznamu bi lahko rekli, da hkrati pove vse in nič, za potrošnika z alergijo pa je nekako tako, kot bi mu kdo pred nosom zaloputnil vrata, saj v takem primeru ne more iz ponudbe izbrati ničesar,« piše v poročilu inštituta.

Pomanjkljiva oznaka žit in oreščkov

Med pregledanimi slaščičarnami so imele le tri (ljubljanska Dulcis in Cacao ter koprska Kroštola) označene tudi informacije o alergenih za celotno ponudbo živil, vključno z napitki. »Med pomanjkljivostmi pri navajanju informacij o alergenih je tudi nepopolno označevanje glutena. Večinoma je označeno le, da izdelek vsebuje gluten, ne pa tudi, za katero vrsto žita gre, na primer za pšenico, rž, ječmen ... Ta informacija je pomembna, saj so posamezna žita lahko vir drugih alergenov (na primer specifičnih beljakovin v žitu). Pomanjkljivo so označeni tudi oreščki, kjer ponudniki pozabijo označiti, za katero vrsto oreščkov gre, na primer mandeljne, lešnike, orehe ... Ni nujno, da je potrošnik alergičen na vse vrste oreščkov,« pravi Forstner Holeškova.

Za povečavo kliknite na grafiko.

Ne zanašajte se le na znanje osebja

Znanje osebja v slaščičarnah o alergenih v živilih, ki jih prodajajo, je po ocenah Miporja zelo slabo. »Ko smo jih vprašali za priporočilo izdelka brez določenega alergena (na primer mleka, soje, glutena), so bili večinoma presenečeni, pogosto so kaj priporočili bolj ko ne na pamet. Ko smo jih vprašali, kako prepričani so o svojem priporočilu, so se posvetovali z drugim članom osebja ali pa prinesli seznam, češ naj sami izberemo ustrezen izdelek,« je povedala prehranska strokovnjakinja v Miporju Nika Kremić.

Navzkrižne kontaminacije z alergeni je mogoče preprečiti z ločevanjem pribora pri postrežbi sladoleda, a v le petih od skupaj 16 slaščičarn je bilo ločevanje pribora ustrezno, saj so imeli za vsako vrsto sladoleda posebno lopatko.

Mipor je o ugotovljenih nepravilnostih obvestil upravo za varno hrano, ki nadzor nad navajanjem alergenov v živilih izvaja med rednimi inšpekcijskimi pregledi. Predvidena globa za neoznačevanje alergenov, ali če seznam z njimi ni na dobro vidnem mestu, je od šest do 30.000 evrov za pravno osebo, od tri tisoč do šest tisoč evrov za samostojnega podjetnika posameznika in od 1500 do 3000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe.


Icon mail Icon facebook Icon twitter
Znanje


Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor