torek
26.09.2017
Refresh
18:08

A A A
Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor
Kultura
Rožančeva nagrada Mihi Pintariču
»Miha Pintarič se odziva svetu zunaj sebe, a sproščeno odmaknjeno,« je v obrazložitvi nagrade zapisala žirija. »Miha Pintarič se odziva svetu zunaj sebe, a sproščeno odmaknjeno,« je v obrazložitvi nagrade zapisala žirija. (Ljubo Vukelič)
Valentina Plahuta Simčič
sre, 13.09, 21:00

Profesor za staro francosko književnost, prevajalec, pesnik in esejist Miha Pintarič je danes za knjigo Dvojni presledek­ (Studia humanitatis) dobil Rožančevo nagrado, ki jo že petindvajset let podeljujejo za najboljšo izvirno esejistično knjigo. V ožjem izboru za nagrado so bili še Miha Blažič - N'toko, Renata Salecl in Marcel Štefančič, jr.

»V zbirki esejev Dvojni presledek se Miha Pintarič odloči za dvojen premislek: po eni strani (po)gleda nazaj, vse tja do Egipta in starih Grkov, po drugi pa je pripet na sedanjost, v kateri kot pod mikroskopom opazuje tudi pokrajino svoje duše. Lastno, srčno, notranje doživljanje postavi kot 'objektivni kriterij', ki nima priziva. Medtem ko ugotavlja, kako zapletena in neulovljiva je zgodovina humanizma, spoznava tudi nepredvidljivost svojega odziva. Pintarič se odziva svetu zunaj sebe, a sproščeno odmaknjeno,« je v obrazložitvi zapisala žirija.

Zapisali so tudi, da bi zbirko Dvojni presledek lahko razumeli kot »triptih«. V prvem delu je Pintarič kritičen do mitoloških uvidov, ki jih nasloni na nedokazljivo ideologijo napredka. V drugem delu razmišljanje o tem, kdo bo prvi dosegel trenutek čiste sreče, oblikuje v dialoge med duhovnikom, učiteljem in zdravnikom. V tretjem delu pa avtor napeljuje bralce k premisleku o človeški zvestobi, svobodi, sreči in samoti.

Drugi nominiranci

Tudi preostale tri nominirane knjige po besedah predsednice žirije Ifigenije Simonović ponujajo pogled na današnjo situacijo. Ta pogled ni le kritičen in tarna­joč, temveč ponuja tudi rešitev ali upanje oziroma vsebuje nasvet za spremembo, je dejala. Glasbenik in kolumnist Miha Blažič - N'toko, ki je zadnje čase postal prvo pero generacije milenijcev, v nominirani knjigi Samoumevni svet (Mladinska knjiga) lucidno in ne brez humorja opiše spremembe, ki jih zaznava v okolju. Piše o kapitalizmu, nacionalizmu, vstajniškem gibanju, družbenih omrežjih, razrednem boju itd.

Sociologinja in filozofinja Renata Salecl v knjigi Tek na mestu (Mladinska knjiga) ne sprejema lahkotnih interpretacij, da po zlomu socializma oziroma komunizma ideologija ne obstaja več. S kratkimi eseji ne le da natančno opisuje njeno delovanje, ampak tudi učinke.

Filmski kritik, televizijski voditelj in publicist Marcel Štefančič, jr. je z zbirko esejev Črna knjiga kapitalizma (UMco) po mnenju žirije napisal najbolj celostno in izzivalno knjigo v svojem obsežnem opusu, v srži njegove kritike kapitalizma pa je analiza Združenih držav Amerike in njenih mehanizmov dominacije.

Iskanje pozitivnosti

Žirijo, ki je izbrala dobitnika 25. Rožančeve nagrade, so sestavljali predsednica Ifigenija Simonović ter člani Peter Kovačič Peršin, Marko Golja, Tomo Virk in Mateja Komel Snoj. Upoštevali so knjige, ki so izšle po 1. juniju 2016 in pred 30. majem 2017. Na seznamu je bilo šestintrideset del, po besedah predsednice žirije so v izbranih delih iskali predvsem pozitivnost.

Nagrado Marjana Rožanca za najboljšo esejistično knjigo podeljujejo od leta 1993. Najprej jo je podeljevala založba Mihelač, leta 1998 je ta založba skupaj z Novo revijo ustanovila Sklad Marjana Rožanca. Po zaprtju založbe Nova revija leta 2009 je poniknil tudi ta sklad. Prijatelji Marjana Rožanca in podporniki podeljevanja nagrade so ustanovili Društvo Marjana Rožanca, ki brez zunanje pomoči vztraja pri nagrajevanju esejističnih knjig. Esejistika je že zato, ker so poniknile nekatere pomembne revije, na Slovenskem ogrožena literarna zvrst, je zapisala Ifigenija Simonović.

Podelitev nagrade bo v soboto v Trubarjevi domačiji na Rašici.


Icon mail Icon facebook Icon twitter
Kultura


Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor