torek
12.12.2017
Refresh
15:00

A A A
Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor
Mnenja
Dnevnik posojenega psa: Hotel pri sitem Džeku
Pasje življenje. Pasje življenje. (Voranc Vogel/Delo)
Liza Vogel
sob, 12.08, 12:00

Osebka, ki načeloma skrbita za moje nemoteno dobro počutje, sta nenadoma postala nemirna. V nekakšne žaklje sta začela tlačiti svoje premoženje in v zraku je bilo čutiti nervozo, močnejšo od one, ki običajno spremlja odhod na vikend. Ležala sem na z mehko odejo pregrnjenem usnjenem kavču in ju opazovala, kako izmenično strmita v katero od omar, nekaj tuhtata, nato pa se z urnimi koraki napotita bolščat v omaro v sosednji sobi. Zazdelo se mi je, da tovrstne aktivnosti zame ne morejo pomeniti nič dobrega.

Ko sta bila z nabasanim premoženjem zadovoljna, sta ga hitela nositi po stopnicah in tlačiti v avtomobil. Na koncu sta vanj, iz naslanjača, na katerega sem se ravno udobno namestila, potisnila še mene in majhno vrečko z mojimi potrebščinami - hrano (ki je je bilo, mimogrede, skrb vzbujajoče malo) in plastično stekleničko, ki, če jo stisneš z zobmi, spušča krasne glasne škrte, ti pa spravljajo ljudi ob živce ravno toliko, da ti početja ne prepovejo. Vsaj ne čisto takoj.

Avtomobil je ustavil pred blokom malo zunaj mojega rajona. Spomnila sem se, da sem pred kakim letom tu že bila na obisku pri prijatelju in ljudeh, ki skrbijo za njegovo nemoteno dobro počutje. Džek mi je od lani ostal v lepem spominu. Predvsem zato, ker veliko spi in je tudi sicer popolnoma brezbrižen do dobrot, ki so mu - v neomejenih količinah in nepretrgoma - na voljo v njegovi veliki kovinski posodi. Z veselim pričakovanjem v želodčku sem se zato pognala po stopnišču proti Džekovemu stanovanju. Vedela sem, da mi v prihodnjem tednu, da bi nasitila svojo neskončno lakoto, človeka niti milo pogledati ne bo treba. Kaj šele pridušeno bevskniti v opomin naraščajočega nezadovoljstva.

Preden sta osebka, ki načeloma skrbita za moje nemoteno dobro počutje, odšla, sta Džekovima osebkoma, ki načeloma skrbita za njegovo nemoteno dobro počutje, predala tiste s seboj prinesene in omembe ne vredne ostanke hrane in nekaj natančnih napotkov za moje nemoteno dobro počutje.

Zanimiva bitja so ti ljudje. Drug drugemu imajo toliko povedati o nas psih, si dajati navodila za našo uporabo, so strašno zaskrbljeni, da nam kaj ne bo po volji, hkrati pa ne opazijo, da mi, štirinožni prijatelji, kakor nas radi naslavljajo, prav dobro znamo poskrbeti zase. Če se naveličamo samostojno klatiti po svetu, si poiščemo primerne predstavnike njihove vrste, ki nato v zameno za nekaj milih pogledov - da, prav ste uganili - skrbijo za naše nemoteno dobro počutje.

Dragi dnevnik, za zdaj bo to vse. Nujno moram namreč preveriti, ali je Džekova skleda tako polna, kot se mi prikazuje v sline polnih spominih, in skovati taktiko, kako bo neomejeno hranjenje na račun prijateljeve slabe ješčosti trajalo ves čas obiska.

Tvoja Liza!


Icon mail Icon facebook Icon twitter
Mnenja


Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor