četrtek
23.11.2017
Refresh
14:00

A A A
Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor
Znanje
Socialni inkubator Posavja: s pomočjo Knofa iz podjetniških plenic
Mojca Žganec Metelko, direktorica zavoda Knof v Posavju Mojca Žganec Metelko, direktorica zavoda Knof v Posavju (Mateja Kotnik)
Mateja Kotnik, NeDelo
ned, 09.02, 00:00

»Če ti nihče ne da službe, ti ne preostane drugega, kot da si jo ustvariš sam. In če si že prisiljen, da nekaj ustvariš sam, je najboljše, da začneš končno ustvarjati tisto, kar te veseli in v čemer si res dober,« pravijo v edinem socialnem inkubatorju v državi, ki pod okriljem zavoda Knof od konca preteklega leta deluje v Posavju. Njihov glavni namen je spodbujanje in oblikovanje novih delovnih mest ter samozaposlovanje predvsem ranljivih ciljnih skupin: mladih pod trideset let, starejših nad petdeset, invalidov in dolgotrajno brezposelnih.

Čeprav delujejo kratek čas in bi lahko rekli, da so tudi sami še v pleničkah, so njihovi rezultati odlični: enajst zaposlenih, šest novih profitnih centrov in prav toliko novih »inkubirancev«, posameznikov, ki bodo s pomočjo Knofa slejkoprej uresničili svojo poslovno idejo, s katero – roko na srce – ne bodo imeli velikih dobičkov, a bodo zaslužili dovolj za svojo plačo in stroške.

Kako pomenljivo ... Ne da bi sami tako načrtovali, so v Knofu začeli ravno s pleničkami. »Ne, najprej je bila Stara šola,« pripoveduje direktorica Knofa Mojca Žganec Metelko. V Knofu v Sevnici je bil na izmenjavi prostovoljec Axel Gourdon iz Francije. Govoril je o trgovinah, kjer ljudje med seboj izmenjujejo še uporabne, a za lastnike ne več zanimive stvari. Take trgovine menda najdeš v Franciji tako rekoč v vsaki vasi. Knofovcev ni bilo treba dolgo prepričevati. Zdaj imajo že tri trgovine; v Sevnici, Krškem in Trbovljah. Zasnovane so tako, da posamezniki vanje prinašajo stvari, ki jih ne potrebujejo več, a so še uporabne. Prinesene stvari v Stari šoli ustvarjalno predelajo ali malenkost popravijo in pripravijo za uporabo. Prodajajo jih po dostopnih cenah. Izkupiček namenjajo za zaposlovanje ranljivih ciljnih skupin. Zdaj pa nazaj k pleničkam ...

Računovodkinja šiva pleničke

Ksenija Maćešić Lavrin, 50-letna brezposelna računovodkinja iz Brežic, je potrkala na vrata Knofa, misleč, da bo pri njih dobila denar za obnovo poslovnega prostora, v katerem je želela pač nekaj šivati. Všeč so ji bile pleničke. Sledila je streznitev. Zagonskih sredstev za naložbo Knof seveda ni imel in jih še danes nima. Ima pa znanje, izkušnje in vedenje, koga poklicati, pri kom kaj urediti ter kako. V kletnih prostorih direktoričine hiše so Kseniji hitro uredili manjši prostor, Knof pa ji je s 500 evri pomagal pri nabavi materiala za šivanje pleničk. Ksenija jih je pred kratkim pod blagovno znamko KiSS že začela prodajati. Pralne pleničke imajo po njenem veliko prednosti: ne vsebujejo kemičnih snovi, narejene so iz naravnih, do kože prijaznih materialov, poleg tega prinašajo prihranek v družinski proračun. »Od 800 do 1000 evrov v dveh letih in pol,« so izračunali v Knofu.

»Knof se ne vmešava, kaj boš potem, ko boš prikobacal iz inkubatorja,« pove Milena Mastnak, vodja profitnega centra Zelena Sevnica. »Lahko odpreš s. p., z drugimi inkubiranci ustanoviš zadrugo, tretja oblika pa je, da ustanoviš s. p., se vključiš v grozd in pod blagovno znamko Knof deluješ na trgu,« pojasni. Sogovornica opozarja, da za podjetniški uspeh ni dovolj eno leto. »Mi uspevamo na dolgi rok in počasi. Po dveh ali treh letih lahko pričakuješ, da bo neki podjetniški projekt samostojen in bo prinašal dobiček.«

Zelenjava z zelenih sten

Nataša Rupnik, vodja socialnega inkubatorja: »Posamezniki se oglasijo pri nas z zelo različnimi idejami, različnih starosti in različnih strokovnih profilov. Zdaj se ukvarjamo z idejo varstva otrok in pomoči starejšim. Gre za storitve, ki jih v lokalnem okolju še ni.« Rajko Blatnik je prišel v Knof vsaj z desetimi poslovnimi idejami, zaradi česar je dobil naziv zeleni inovator. Od vsega, kar je želel in o čemer je razmišljal, sta s pomočjo Milene Mastnak, ki je po izobrazbi agronomka, izpilila idejo o t. i. zelenih stenah. Primerna je za ljudi, ki živijo v stanovanjskih blokih, kjer ni prostora za vrtne lonce, imajo pa stene, na katerih lahko pridelujejo vso zelenjavo razen korenovk, saj te potrebujejo več prostora za rast v globino. Milena Mastnak je prepričana, da si lahko že na zelo majhni površini zelene stene štiričlanska družina zase posadi vso zelenjavo, ki jo potrebuje, od plodovk, solatnic in zelišč ... Rajko Blatnik po izobrazbi strojnik, že dobiva naročila za svoj izum, njegova prva stranka pa je iz domače Sevnice.

Milena Mastnak v okviru profit­nega centra Zelena Sevnica prodaja svoje znanje. Ljudem predava, kako postanejo pridelovalci zdrave domače zelenjave, kako si uredijo svoj sanjski vrt, kako ohranimo domača semena, kako spremeniti način živ­ljenja, da bo zdrav ... »Na predavanja in delavnice prihajajo zelo različni ljudje, nekateri, sploh kmetje, iščejo tudi novo poslovno priložnost, nekaj je upokojencev, približno polovica pa jih išče znanje o zdravem načinu živ­ljenja,« razloži sogovornica, ki si želi v prihodnje delati predvsem z mladimi družinami, ki po njenem nimajo pojma o urbanem vrtnarjenju.

Gašper Kostrevc, še inkubiranec, vidi svojo poslovno priložnost v lesu in izdelkih iz lesa. Pravi, da na papirju sicer obstaja veliko projektov na to temo, rezultatov pa ni. Njegov letoš­nji cilj je počistiti čim večje površine gozda in iz lesnega odpada zagotoviti okoli 150 kubičnih metrov kurilnih drv ter dva tisoč litrov okrasnega lubja in sekancev. Po Gašperjevem mnenju bi lahko odpadni lesni material izkoristili kot alternativni vir energije, kar bi pripomoglo k trajnost­nemu razvoju Posavja.

Brez finančne podpore

»Naša naloga v zavodu Knof je, da prepričamo državo, da smo res dobri in da si zaslužimo njeno finančno podporo,« je odločena Milena Mastnak. »Nestabilno finančno okolje je naš največji problem,« nadaljuje Nataša Rupnik. Zavod Knof za socialni inkubator namreč ne prejema nobenih javnih sredstev. Financirajo ga z lastnimi dejavnostmi, verjamejo pa, da jim bo z vedno večjim številom socialnih podjetnikov, ki jim bodo pomagali na lastne noge, prepričali odgovorne na pristojnem ministrstvu, da so vredni njihove materialne podpore. In kaj svetujejo podjetnikom začetnikom? »Na začetku ne potrebujejo ničesar drugega, kot da so pošteni in vztrajni,« jim polaga na srce Milena Mastnak. »Nič ni dano. Vse si moraš ustvariti sam. Pogosto tudi službo,« opozori direktorica Knofa Mojca Žganec Metelko, Rajko Blaznik pa spomni, da nič več ne držijo besede njihovih staršev, ki so govorili: »Če se boš učil, boš zagotovo imel tudi službo!«

Icon mail Icon facebook Icon twitter
Znanje


Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor