torek
16.09.2014
Refresh
21:14

A A A
Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor
Novice
»Reforma sodišč bolj nujna kot spremembe trga dela«

Anže Voh Boštic, gospodarstvo
tor, 09.10, 06:00

Ljubljana – Poleg dobrih imamo tudi slabe delavce. Prav te delodajalci zaradi prevelikega poudarjanja formalnih postopkov težko odpustijo, zato se tudi pogosto bojijo zaposlovati za nedoločen čas. Rešitev je sprememba sodne zakonodaje, toda te vlada ne načrtuje.

Pogoste so tožbe delodajalcev, da so za nepredvidljivosti v procesu odpuščanja presežnih delavcev ali celo tistih, ki bodisi niso sposobni bodisi namerno ne opravljajo svojega dela, najbolj kriva slovenska sodna zakonodaja. Delovna in socialna sodišča, ki odločajo o upravičenosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zakoni namreč zavezujejo, da morajo v primeru, ko delodajalec v procesu odpuščanja ni sledil vsem pravilom odpovedi zaposlitve, od formalnega spremljanja in opozarjanja delavca na napake, pravno zapletene utemeljitve in pravilnega vročanja odpovedi, razsoditi v korist delavca.

»Naša sodišča pogosto presojajo le o formalnih pomanjkljivostih v postopku odpovedi, o vsebinskih razlogih pa se ne presoja,« je pojasnila Metka Penko Natlačen z GZS. V Sloveniji imamo namreč tak sistem, da odpuščeni delavci formalizme lahko izkoriščajo do skrajnosti in pogosto tudi dosežejo, da postopek kljub vsebinski upravičenosti odpovedi pade.

Postopke delodajalci že poznajo

Po uveljavitvi novega zakona o delovnih razmerjih leta 2003 je veliko postopkov v zvezi z odpovedjo pogodb o zaposlitvi zares »padlo« zaradi procesnih razlogov, pritrjuje sodnica Klavdija Erjavec, vodja delovnega oddelka ljubljanskega delovnega in socialnega sodišča ter nekdanja odvetnica, ki je v delovnih sporih zastopala tako delodajalce kot delavce. A po desetih letih izvajanja veljavne pravne ureditve so delodajalci kar dobro spoznali postopke. Vladni predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih nekatera formalna pravila odpravlja. Tako delodajalcu med drugim ne bi bilo več treba predhodno opozarjati delavca pri ponavljajočih kršitvah, če je pogodba prekinjena iz krivdnih razlogov. Predlog tudi poenostavlja obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi in poenostavitev pravice delavca, da se izjavi o očitanih kršitvah oziroma o razlogu za nesposobnost.

Je rahljanje formalnih postopkov upravičeno?

Trenutni postopek odpuščanja ne daje pravih rezultatov, je prepričana Metka Penko Natlačen. Zakon določa, da mora delodajalec pred odpovedjo zaposlitve zaradi nesposobnosti ali zato, ker delavec noče opravljati svojih zadolžitev, delavčevo delo dalj časa, tudi več mesecev, spremljati in o tem poročati. Toda – če delavec ve, da njegovo delo spremljajo, se bo takrat bolj potrudil, nekdo drug pa bo zaradi vedenja, da je njegovo delo pod drobnogledom, še bolj psihološko obremenjen.

Tudi predsednica ljubljanskega delovnega in socialnega sodišča Nada Perič Vlaj meni, da včasih res ni lahko biti delodajalec. Postopki odpovedi pogodb o zaposlitvi so namreč v primerjavi z ureditvami v nekaterih drugih evropskih državah bolj formalistični. »Razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi so različni, vendar vsaj glede krivdnega ali razloga nesposobnosti praviloma velja, da delodajalci ne odpuščajo dobrih delavcev. Za presojo zakonitosti odpovedi pogodb o zaposlitvi v sodnih postopkih bi lahko bila bistvena le vsebinska utemeljenost odpovednega razloga, medtem ko bi bilo pravilnost postopka primerneje obravnavati kot relativne kršitve. V vsakem konkretnem primeru bi bilo treba posebej oceniti, ali je postopkovna kršitev vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.« Z drugimi besedami: čeprav delodajalec zaposlenemu ni omogočil, na primer, formalnega zagovora, je vprašanje, ali bi tak formalni zagovor vplival na delodajalčevo odločitev, da delavca odpusti, dodaja Klavdija Erjavec. Delavec bo imel namreč v sodnem postopku možnost podati formalni zagovor, sodišče pa bo nato ocenilo, ali je bila odpoved utemeljena.

Vlada se s problemom ne ukvarja

S sodniki se strinja Metka Penko Natlačen, ki v delovnih sporih sodeluje kot sodnica porotnica. A za omogočanje vsebinske prakse sodnega odločanja bi morali spremeniti zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Penko Natlačnova celo meni, da bi bila sprememba tega zakona precej bolj nujna in smiselna, kakor napovedane spremembe zakona o delovnih razmerjih. Toda, kot so nam odgovorili z ministrstva za pravosodje, sprememb zakona o delovnih in socialnih sodiščih ne načrtujejo.

Pravnica v sindikatu Pergam Tatjana Labernik se z GZS in sodniki ne strinja. Meni, da so trenutna formalna pravila odpuščanja večinoma dobra in potrebna, saj ščitijo šibkejšo stran pred močnejšim delodajalcem. Prepričana je tudi, da se sodiščem ne bi smelo dopustiti, da odločajo o vsebinskih razlogih za odpoved, če delodajalec ni upošteval vseh formalnih pravil.

Icon mail Icon facebook Icon twitter
Novice


Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor