četrtek
23.11.2017
Refresh
21:15

A A A
Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor
Novice
S priznanjem do milejše kazni
Vse članice Evropske unije svoje ukrepe osredotočajo na boj proti gospodarskemu kriminalu. Bo takšnih prizorov po uveljavitvi nove zakonodaje več tudi v Sloveniji? Vse članice Evropske unije svoje ukrepe osredotočajo na boj proti gospodarskemu kriminalu. Bo takšnih prizorov po uveljavitvi nove zakonodaje več tudi v Sloveniji? (Leon Vidic)
Mitja Felc, Iva Ropac, kronika
ned, 13.05, 12:00

Ljubljana – Kar nekaj novih institutov in orodij za hitrejši in bolj ekonomičen kazenski postopek bodo od torka imeli na voljo tožilci in sodniki z novelo zakona o kazenskem postopku. Pomembne spremembe za učinkovitejši pregon gospodarske kriminalitete prinaša tudi novela kazenskega zakonika.

S tako imenovanim paketom protitajkunske zakonodaje (zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora se bo začel uporabljati 30. maja) država odpravlja materialnopravne, procesne in organizacijske ovire za učinkovito delo kazenskega pravosodja, predvsem na področju gospodarskih kaznivih dejanj. Največja novost, ki jo prinaša spremenjeni zakon o kazenskem postopku, je uvedba nove vmesne faze po pravnomočnosti obtožnice.

Andreja Lang, v. d. direktorice direktorata za zakonodajo s področja pravosodja, je za Delo pojasnila, da se vmesna faza, tako imenovani predobravnavni narok, izvede pred razpisom glavne obravnave. Novost bo omogočala izvedbo skrajšanih oziroma poenostavljenih oblik kazenskega postopka, s čimer potek glavne obravnave ne bo le bolj ekonomičen, temveč bo zaradi hitrejšega postopka mogoče pričakovati tudi manj »nabiranja prahu na sodnih spisih«.

Glavni namen tega naroka je ugotoviti, ali obtoženec priznava krivdo ali ne, od tega pa je odvisen nadaljnji postopek. To je privilegij za obtoženca, ki si tako, denimo, omili sankcijo, hkrati pa pristojnim organom ni treba v celoti izpeljati dolgotrajnega in tudi dragega kazenskega postopka. Če obtoženi krivdo prizna, sodišče izvede le narok za izrek kazenske sankcije, če vztraja pri nedolžnosti, se začne kazenski postopek z glavno obravnavo, v kateri se razčistijo vsa nerešena vprašanja. Za potek glavne obravnave v takem primeru je predobravnavni narok pomemben, ker se na njem, na primer, pojasnijo vprašanja v zvezi z nedovoljenimi dokazi.

Novela kazenskega zakonika prinaša novo kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev, spremembe pa so tudi glede kaznivega dejanja lažnega stečaja, zlorabe položaja ali zaupanja v gospodarski dejavnosti ter glede preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojil.

Možnost zlorab ali pritiskov na osumljence?

Noveli zakona o kazenskem postopku (ZKP) in kazenskega zakonika prinašata pomembne novosti. Med njimi je tudi ta, da se bosta tožilec in osumljenec lahko še pred vložitvijo obtožnice ali obtožnega predloga dogovorila za podpis sporazuma o priznanju krivde.

Nasprotniki te spremembe so opozarjali na možnost zlorab oziroma pritiskov na osumljence, da krivdo priznajo. A prvi pogoj je zagotovitev zagovornika za osumljenca, saj brez njegove navzočnosti sklenitev sporazuma ne bo mogoča. Po sklenitvi poti nazaj ni več. »Obtoženec na predobravnavnem naroku ne more preklicati priznanja iz sporazuma o priznanju krivde, ki ga je sklenil s tožilcem. Seveda pa sodišče na predobravnavnem naroku presoja, ali je razumel naravo in posledice priznanja, saj tega ne more umakniti, ali je bilo priznanje dano prostovoljno ter ali je bilo jasno in popolno in podprto z drugimi dokazi v spisu,« je za Delo pojasnila Andreja Lang, v. d. direktorice direktorata za zakonodajo s področja pravosodja.

Čeprav je institut priznanja krivde v zameno za znižanje kazni javnosti precej znan iz ameriških filmov, Langova pravi, da se tožilec in osumljenec ne moreta dogovoriti za znižanje kazni v zameno za milejši očitek, kar je značilno za nekatere ameriške države. Tožilec bo lahko ponudil milejšo sankcijo le za tisto kaznivo dejanje, ki bi ga ali ga je opredelil v obtožnem aktu.

Tožilci za dogovor 
o priznanju krivde

Na začetek uporabe novih oziroma spremenjenih določb kazenske procesne in materialne zakonodaje se pospešeno pripravljajo tudi tožilstva. Kot pravijo v uradu generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, je za tožilsko delo zlasti pomembna novela ZKP. »Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS načeloma pozdravljamo novosti, ki jih novela ZKP prinaša v obliki predobravnavnega naroka ter možnosti pogajanj o priznanju krivde in o kazenski sankciji.« Zato bo vrhovno tožilstvo okrožna tožilstva v okviru svojih pristojnosti spodbujalo k uporabi novega instituta sklepanja dogovora o priznanju krivde, »ker to pomeni možnost bolj ekonomične izvedbe kazenskega postopka, pri čemer pa bo treba posebno pozornost posvečati ustreznemu ravnotežju med učinkovitostjo in pravičnostjo takšnih postopkov«.

Na tožilstvu bi si sicer želeli, da bi ZKP dajal več možnosti, ki bi jih lahko tožilec ponujal v pogajanjih, saj je to v sedanjem okviru omejeno predvsem na pogajanja o sankciji. »Primerjalne ureditve v tem pogledu tožilcem ponujajo večji nabor. Zlasti sta zanimivi možnosti pogajanj o predmetu obtožbe (katerega dejanja bo nekdo obtožen) in pogajanj o tem, da se obdolženi zaveže pomagati pri odkrivanju oziroma pregonu drugih kaznivih dejanj (skesanec). Te možnosti novela ZKP ne ponuja,« še dodajajo v uradu generalnega državnega tožilca RS.

Odvetniki opozarjajo 
na pomanjkljivosti

Nekatere pomanjkljivosti novele ZKP vidijo tudi v Odvetniški zbornici Slovenije. Glede na pomembno spremenjen sistem poteka kazenskega postopka, zlasti glede tako imenovane vmesne faze postopka s predobravnavnim narokom oziroma ugovornega postopka zoper obtožbo, odvetniki kot bistveno pomanjkljivost nove procesne zakonodaje ocenjujejo premalo radikalen poseg novele v možnost tožilca, da po vložitvi spreminja obtožbo ter ohranitev sistema nevezanosti sodišča na pravno opredelitev dejanja, kot jo je določil v obtožbi tožilec. »Stališča odvetnikov glede druge pomembne novosti, to je dogovora o priznanju krivde, so različna, načeloma pa takšno možnost ocenjujemo kot pozitivno za prakso. Dejstvo pa je, da gre za institut, ki je potencialno lahko nevaren za tiste posameznike, ki se bodo zagovarjali brez kvalificirane strokovne pomoči odvetnika,« opozarja predsednik odvetniške zbornice Roman Završek. Po njegovem mnenju bodo spremembe ZKP kratkoročno verjetno prinesle nekaj procesnih zapletov v že obstoječih sodnih postopkih, »sicer pa so spremembe zasnovane tako, da bodo silile stranke postopka k večji aktivnosti, odvetnike pa k še večji specializiranosti«. Bistvene pospešitve postopka pa novela po mnenju odvetnikov ne bo prinesla.

Nova kazniva dejanja

V torek začne veljati tudi spremenjeni kazenski zakonik. Ta odpravlja predvsem pomanjkljivosti prejšnjega zakonika, predvidena so tudi nova kazniva dejanja. Med drugim je nekoliko izpopolnjen člen kaznivega dejanja predrzne vožnje v prometu, saj je praksa pokazala, da je bil dozdajšnji preveč kompleksen, da bi prinesel pozitivne rezultate. V zvezi s specialnimi povratniki in drugimi nevarnimi vozniki sprememba člena določa obvezen zaseg in odvzem vozila, podobno kot v prekrškovnem postopku.

Novela kazenskega zakonika prinaša pomembne spremembe in ukrepe za učinkovitejši pregon gospodarske kriminalitete. Na področju gospodarske kriminalitete bodo obravnavali različne kršitve, ki sodijo v širši pojem zlorabe položaja in pooblastil ali med koruptivna dejanja na področjih, ki po naravi niso tipično gospodarska. Gre za primere, znane iz prakse, denimo pri zlorabah ali podkupovanju v zdravstveni ali športni dejavnosti, na področju izobraževanja, raziskovanja in pri drugih oblikah delovanja zunaj gospodarstva, tudi v humanitarnih oziroma dobrodelnih in drugih podobnih organizacijah.

Po novem bodo preganjali oškodovanje javnih sredstev, s čimer želijo zagotoviti učinkovito varstvo proračunskega in drugega javnega denarja. Langova pojasnjuje, da to področje zdaj ureja kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, ki predvideva milejšo sankcijo, v isti koš pa so do zdaj metali oškodovanje zasebnega in družbenega premoženja.

Tudi Završek poudarja, da je oškodovanje javnih sredstev pomembna novost. Sicer novela kazenskega zakonika prinaša še postrožitev kaznovanja pri nekaterih kaznivih dejanjih, »nekatere ne najbolj posrečene nove ali dopolnjene opredelitve kaznivih dejanj«, na primer pri kaznivem dejanju nevarne vožnje v cestnem prometu. »Zlasti sprememba slednjega bi utegnila za veliko število ljudi pomeniti precejšnjo in v nekaterih primerih celo pretirano sankcioniranje nekaterih vrst ravnanja oziroma dejanj v cestnem prometu«.

Na vprašanje, katero spremembo bi odvetniki ocenili kot pozitivno in katere so pomanjkljivosti novele, Završek kot strokovno pravilne in pozitivne načeloma ocenjuje vse spremembe splošnega dela kazenskega zakonika. »V splošnem delu pogrešamo zlasti spremembo, ki bi v naš kazenskopravni sistem ponovno uvedla institut relativnega zastaranja kazenskega pregona. V posebnem delu kazenskega zakonika, ki se nanaša na opredelitve posameznih kaznivih dejanj, pa kot pozitivne ocenjujemo vse tiste spremembe pri opredelitvah posameznih kaznivih dejanj, ki so se izkazale kot ne dovolj precizne ali kot nejasne, kar je povzročalo težave v praksi.« Dodaja, da so odvetniki že v fazi sprejemanja zakonodaje nasprotovali višanju zgornje meje zagroženih kazni pri posameznih kaznivih dejanjih ali posameznih oblikah kaznivih dejanj oziroma nesorazmerno visokim zagroženim kaznim ter da so »opozarjali na nekatere še vedno neprimerne in nejasne opredelitve kaznivih dejanj, ki so tudi z uveljavitvijo novele ostale v zakonu«.


Icon mail Icon facebook Icon twitter
Novice


Zadnje novice Rubrike Uredniški izbor